Arhiv NTRC

Ob zahtevnem izvajanju številnih priporočil NIJZ za preprečevanje širjenja bolezni covid-19 ni bilo enostavno niti učiti niti sedeti pri pouku, a so tako učitelji kot starši želeli, da bi lahko otroci še naprej delali v razredih in ne od doma. To so nakazovali tudi številčni podatki, saj je bilo v šolah malo okuženih. Podatek za 15. oktober na strani MIZŠ je navajal: od 405.619 zaposlenih v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, vključno z vrtčevskimi otroki, osnovnošolci in dijaki, je okuženih 0,14 odstotka vseh, v karanteni jih je nekaj malo kot 2 odstotka. Največ težav naj bi bilo zaradi odsotnosti učiteljev v osnovnih šolah in vedno več obolelih med dijaki. Večina otrok se zato te dni šola od doma (dijaki srednjih šol in učenci glasbenih šol ter osnovnošolci od 6. do 9. razreda). V šolah bodo tako le učenci od 1. do 5. razreda.

Zaradi karanten celih razredov so ponekod srednje šole že prej izvajale kombiniran pouk, v osnovnih šolah so imeli težave predvsem z zagotavljanjem nadomeščanja manjkajočih sodelavcev. Bo bo po premoru pouk spet v šolskih prostorih, četudi v prilagojenih razmerah? Da izvajanje takšnega pouka ni enostavno, se strinjajo učitelji, a še vedno je bolje tako kot na daljavo, menijo. Ali smo se pri tem vsaj na spomladanskih napakah kaj naučili?

Jelka Velički, učiteljica in predsednica GO Sviza

»Pouka na daljavo nismo želeli«

»Drugi val širjenja koronavirusa je bil že nekaj časa napovedan in učitelji smo zato upravičeno pričakovali odgovore na številna vprašanja ter dileme, s katerimi smo se soočali spomladi pri pouku na daljavo. Čudi nas, da teh odgovorov v priporočilih ministrstva za izobraževanje in zavoda za šolstvo nismo zasledil, saj menimo, da so za naše delo na daljavo zelo pomembni,« ugotavlja Jelka Velički, predsednica glavnega odbora Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) in učiteljica v Osnovni šoli Antona Aškerca v Velenju.

Učitelji predvsem želijo odgovore na vprašanja, kako vsem učencem in dijakom zagotoviti ustrezne tehnične in prostorske pogoje za delo od doma, kako izničiti materialne in socialne neenakosti ob vedenju, da je za ranljive posameznike šola varno zavetje, kako vrednotiti in ocenjevati, če imajo zgolj priporočila, naj upoštevajo pogoje, ki jih imajo učenci in dijaki doma. »Ali te pogoje zares poznamo?« se sprašuje sogovornica. Ob tem navaja še nekaj drugih dilem, ki ostajajo nerešene od pomladi. »Kako lahko zagotovimo verodostojnost vrednotenja dela od doma? Kako naj prilagodimo urnik potrebam posameznika in hkrati pričakujemo od dijakov in učencev disciplino ter samoodgovornost za opravljeno delo? Tu je vsekakor pomembna podpora staršev, a vprašanje je, ali so tega deležni vsi v enaki meri.« V sindikatu menijo, da smo na ponovno šolanje na daljavo še vedno slabo pripravljeni. »Ni dovolj samo izobraževanje učiteljev, treba je storiti še marsikaj.« Predstavniki Sviza so na nedavnem prvem srečanju z ministrico za izobraževanje Simono Kustec izpostavili, da bi to srečanje moralo biti že veliko prej in da želijo sodelovati pri sprejemanju odločitev, ki zadevajo vse zaposlene v vzgoji in izobraževanju.

Varnostniki in čistilci?

Delo v razredih z masko ali vizirjem za učitelje ni enostavno, otroci pa imajo težave zaradi omejitev gibanja in druženja. Nekateri učitelji so bili preobremenjeni zaradi številnih nadomeščanj. »V Svizu smo zahtevali razpis za dodatna delovna mesta v šolah in vrtcih v smislu pomoči preobremenjenim strokovnim delavkam in delavcem, kjer je izpad večji. Razmere so bile pričakovane in domnevali smo, da bo ministrstvo naredilo več.«

Ena od zahtev Sviza je bila tudi, naj država zagotovi zaščitna sredstva za vse, nakar je bil sprejet sklep, da maske za otroke niso več obvezne. Zadnji odlok je določil obvezno nošenje zaščitnih mask za vse učence in dijake, če niso v matičnem oddelku, ter za vse učitelje od šestega razreda osnovne šole. »Učitelji smo že čutili težave z glasilkami po večurni uporabi mask. Še več težav je pri predmetih, kjer je artikulacija govora posebej pomembna, kot so materni jezik, tuji jeziki, glasba ...«

Za minule tedne v šoli je bilo značilno, da so se vsi učitelji trudili, da bi ob podajanju novih vsebin zapolnili tudi vrzeli v znanju iz spomladanskega obdobja. Ob tem so morali izvajati še številne zaščitne ukrepe in se popoldne dodatno izobraževati. »Vsega, kar piše v priporočilih, se v praksi ne da izpeljati. Predvsem ne želimo biti nadzorniki, da moramo otroke ves čas opozarjati na primerno razdaljo, na higieno kašlja in umivanje rok, kar bi morali znati že pred vstopom v šolo. Nismo varnostniki, smo pedagogi, ki smo doslej spodbujali pogovore, medsebojno pomoč, sodelovanje otrok …« A v teh časih morajo početi ravno obratno. Prav zaradi tega, da bi ohranili pouk v razredih, so se učitelji trudili v največji meri upoštevati priporočila. »Izkusili smo pouk na daljavo in posledice so vidne na vseh področjih. Zato opravljamo marsikaj, kar ni v opisu naših del, veliko je opozarjanja, čiščenja, razkuževanja, pogovorov s starši, ki so proti izvajanju teh priporočil ...«

Foto: arhiv ŠCC

Preberite več v Novem tedniku