Profimedia

Vzrok je jasen: delo je pri nas obremenjeno z eno najvišjih davčnih stopenj v Evropi. Tak sistem ne more biti niti pošten niti motivacijski, še manj pa vzdržen. Če želimo razvoj, konkurenčnost in dostojno življenje, je treba ljudem končno omogočiti, da od svojega dela odnesejo več. S tem ciljem je Nova Slovenija pripravila celovit sveženj rešitev.

Kako do višjih plač z dohodnino?

Dohodnina neposredno določa višino neto plače in vpliva na konkurenčnost gospodarstva. Manj obdavčeno delo pomeni višje neto plače, večjo motivacijo, hitrejše zaposlovanje in privlačnejše okolje za domače ter tuje investitorje. Toda današnja obdavčitev je pretirana – neto plače so prenizke, stroški dela pa med najvišjimi v Evropski uniji. Posledice so že vidne: upad konkurenčnosti, selitev podjetij v tujino in beg visoko izobraženih strokovnjakov.

Golob je božičnico vzel – trikrat!

Dodatno je težavo poglobila odločitev vlade Roberta Goloba, ki je leta 2022 preklicala dohodninsko reformo prejšnje vlade, v kateri je bila NSi. Do leta 2025 je zaposleni z minimalno plačo zaradi tega prejel okoli 2100 evrov manj, zaposleni s povprečno plačo 3600 evrov manj, pri dvakratniku povprečne plače pa kar 5200 evrov manj, kot bi ob uveljavitvi reforme.

Gre za konkreten padec življenjskega standarda. Za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva je tako nujno vzpostaviti davčno okolje, ki bo delo spodbujalo, ne pa ga kaznovalo s pretiranimi davki, kot se dogaja zdaj. Po trenutnem sistemu so socialni prejemki štiričlanske družine z brezposelnima staršema na letni ravni skoraj izenačeni s prihodki štiričlanske družine, v kateri sta oba starša zaposlena za minimalno plačo.

Rešitve?

Rešitve Nove Slovenije vračajo pravičnost, motivacijo in konkurenčnost. Ključni korak je dvig splošne davčne olajšave na 8000 evrov, do leta 2029 pa na 10.500 evrov. To je najhitrejši in najučinkovitejši način, da se neto plače zvišajo vsem zaposlenim, ne da bi s tem povečali stroške delodajalcev. Obdavčiti ne bi smeli zneskov, ki komaj pokrijejo minimalne življenjske stroške – to je temelj pravične in solidarne dohodnine. Druga pomembna sprememba je prilagojena dohodninska lestvica, ki prinaša največ koristi nizkemu in srednjemu razredu – hrbtenici naše družbe in gospodarstva.

Višji razpoložljivi dohodek pomeni višjo kupno moč, večjo domačo potrošnjo in hitrejšo gospodarsko rast. Poseben poudarek je namenjen mladim: davčna olajšava se dviguje na 3000 evrov, starostna meja pa na 32 let. To mladim omogoča višje neto plače, hitrejšo osamosvojitev in ostajanje v Sloveniji. Za zadržanje ključnih strokovnjakov je po zgledu razvitih držav predvidena tudi razvojna kapica, ki omejuje plačevanje dodatnih prispevkov nad 7500 evri bruto. S takšnimi pristopi bo delo znova dobilo ugled in vrednost, izplačalo pa se bo tako zaposlenim kot delodajalcem.