Arhiv Lokalno.si

Novomeški arheologi pod vodstvom Boruta Križa so tudi lani izkopavali na Kapiteljski njivi na Marofu v Novem mestu. Izkopavali so eno največjih grobišč ne samo v Sloveniji, pač pa tudi v srednji Evropi. Izkopali so okoli 600 kvadratnih metrov zemljišča in pri tem med drugim naleteli kar na tri gomile. Gre za tako imenovane skeletne grobove. V njih so poleg okostja še številni predmeti, za katere so naši predniki menili, da jih bo pokojnik potreboval na ''onem svetu''. V moških grobovih so zato predvsem sekire in sulice, v ženskih pa nakit, kajti prepričani so bili - že 1000 let pred našim štetjem - da mora biti ženska urejena in zapeljiva. V moških in ženskih grobovih pa so bile tudi različne lončene posode za hrano in pijačo, kar naj bi predstavljalo popotnico v onostransko življenje.

Vse te izkopanine je Dolenjski muzej poslal na restavriranje v svetovno znano restavratorsko delavnico v Mainz v Nemčiji. Tam jim je uspelo z restavratorskimi posegi iz teh zelo poškodovanih najdenih predmetov izluščiti ostanke dveh bronastih situl, ena je bila tudi figuralno okrašena. Izjemno lepo je restavrirana tudi bronasta čelada, znana kot negovska čelada, ki je sicer poškodovana. Sicer pa je zanimivo, da so prav vse do zdaj odkopane čelade enako poškodovane, kar pomeni - tako so ugotovili arheologi - da so jih, preden so jih položili v grob, poškodovali s sekiro. Zakaj je temu tako, lahko za zdaj le ugibamo.

Sicer pa so vse izkopanine močno poškodovane predvsem zato, ker izkopavanja potekajo na današnjih njivah, na katerih se žal ni nikoli skoparilo s kemičnimi dodatki in gnojili, ki naj bi pospeševala rast kultur in posledično večji pridelek. Je pa za arheologe pomembno, da izkopani gomili sodita med ''knežje grobove'', kar pomeni, da so bili v njiju pokopani predstavniki višjih slojev, ki so imeli ''za popotnico'' tudi boljše in dražje predmete.

Dolenjski muzej z restavratorsko delavnico v Mainzu sodeluje že 30 let in da gre res za izjemno dobro sodelovanje, priča podatek, da vsa restavratorska dela v Nemčiji za Dolenjski muzej potekajo brezplačno. Dogovor je le, da nemški kolegi od vsakega restavriranega predmeta lahko naredijo kopijo, ki jo imajo potem razstavljeno v svojem muzeju, seveda z vsemi potrebnimi podatki, kot so čas, kraj izkopa in podobno. Torej gre pri tem sodelovanju še za promocijo Dolenjskega muzeja in Slovenije nasploh. Poleg tega pa so bili restavratorji, ki delajo v Novem mestu, na dodatnem brezplačnem izobraževanju v Mainzu.

Kapiteljska njiva zagotovo skriva še mnoge skrivnosti. Ko so pred desetimi leti začeli izkopavati, so po besedah Boruta Križa naivno pričakovali, da imajo pred seboj za dobrih pet let dela, saj so menili, da so gomile predvsem na površju. Danes pa vedo že toliko, da si sploh ne upajo napovedovati, kdaj bo njihovo delo končano.

Na razstavi, ki jo bodo ob predstavitvi dela arheologov in restavratorjev danes ob 18. uri odprli v predavalnici Dolenjskega muzeja, bodo obiskovalcem predstavili le del lanskih izkopavanj. Med njimi sta zagotovo najbolj vredni ogleda obe situli in negovska čelada, čeprav znajo razplamteti domišljijo tudi okraski iz keramike, stekla in jantarja, ki - če drugega ne - pričajo, da smo bili od nekdaj nečimrni in, roko na srce, enako bodo čez kdo ve koliko let ugotavljali tudi naši zanamci.

Raziskovanje Kapiteljske njive bo strokovna ekipa Dolenjskega muzeja letos nadaljevala junija, po odprtju nove stalne arheološke razstave. Izkopavanje bo tudi zadnje iz niza, podprtega s sredstvi t.i. kulturnega tolarja za reševanje najpomembnejše dediščine.

Stroški za izkopavanja letno znašajo okoli 40.000 evrov, novomeška občina jih je letno podprla še s 5.000 evri. Kako bo poslej, v Dolenjskem muzeju ne vedo.