Sašo Bizjak

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Uspeh na maturi je povezan ne le s študijsko uspešnostjo, ampak tudi s kasnejšo kariero, prihodki in socialnim položajem. Ali je torej matura kljub kritikam eden najtrdnejših stebrov šolskega sistema?

Matura je v Sloveniji že dolgo veliko več kot le zaključni izpit. Za nekatere predstavlja simbol odraslosti, za druge stresen filter, ki odloča o prihodnosti. A čeprav jo skoraj vsi poznamo, se redko vprašamo, kaj matura pravzaprav meri. Znanje? Delovne navade? Inteligenco? Vztrajnost? Ali samo sposobnost prilagoditve sistemu?

Prva sodobna splošna matura v samostojni Sloveniji je bila izvedena leta 1995. Nastala je kot državni zrelostni izpit, ki bi omogočil bolj objektivno preverjanje znanja ob koncu gimnazije in hkrati pravičnejši vpis na univerze. Tri desetletja pozneje se sprašujemo: Kaj meri matura? Ali res pove kaj pomembnega o človeku?

Zrelostni izpit

Z esejem o Cankarjevem klancu se začenja splošna matura

Matura kot napoved prihodnosti?

Ena najpogostejših kritik mature je, da gre predvsem za zbiranje točk za vpis na fakultete, ki kasneje o posamezniku ne povedo prav veliko. Toda raziskave kažejo precej drugačno sliko. Gregor Sočan s Filozofske fakultete v Ljubljani je raziskoval povezavo med uspehom na maturi in kasnejšo uspešnostjo študentov družboslovnih in humanističnih smeri. Ugotovitve so pokazale, da je maturitetni rezultat precej dober pokazatelj kasnejšega študijskega uspeha. »Dosežek na maturi se je izkazal kot razmeroma močan napovednik študijske uspešnosti, celo močnejši od srednješolskega uspeha,« pojasnjuje Sočan. Tudi pri študentih z enakimi srednješolskimi ocenami so tisti z višjim številom maturitetnih točk praviloma dosegali boljše rezultate na fakulteti. Po njegovem to ni presenetljivo, saj matura ne meri le količine znanja. »Maturitetni uspeh poleg znanja posredno odraža tudi delovne navade, motivacijo, vztrajnost in sposobnosti, kar vse prispeva k uspešnosti pri študiju.«

Podobno poudarjajo tudi na Državnem izpitnem centru, kjer opozarjajo, da sta tako splošna kot poklicna matura še vedno predvsem zrelostna izpita. »Od dijakov pričakujeta, da v relativno kratkem obdobju pokažejo usvojeno znanje in veščine pri širšem naboru predmetov. Obenem pa se skozi maturo preverja tudi vztrajnost, sposobnost učenja z razumevanjem, natančnost, prenašanje negotovosti in zaupanje vase.«

Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje dodajajo, da je prav zaradi standardiziranosti matura še vedno eden redkih sistemov, ki omogoča primerljivo in objektivno preverjanje znanja za vse dijake. »Vloga mature je večplastna. Gre za državni izpit, ki ga vsi kandidati opravljajo pod enakimi pogoji, po enotnih pravilih in merilih, kar zagotavlja primerljivost rezultatov ter pravičen prehod v terciarno izobraževanje.«

Prepisovanje na šolskem izpitu

Zdaj plonkajo z umetno inteligenco: Fotografirajo test in dobijo rešitev

Andrej Petelinšek

Znanje, ki vpliva tudi na kariero

Vprašanje pa ni več samo, ali matura napoveduje uspeh na fakulteti. Raziskovalci danes spremljajo že prve generacije maturantov tudi v odraslosti. Valentin Bucik, redni profesor za psihološko metodologijo, opozarja, da so najnovejše raziskave RIC in Statističnega urada Republike Slovenije odprle povsem nov pogled na pomen mature. Raziskovalci so spremljali, kam so se maturanti vpisovali, kakšne kariere so ustvarili, kakšno izobrazbo so dosegli in kakšen socialno-ekonomski položaj imajo danes. »Študija jasno kaže na dobro napovedno veljavnost mature za kasnejši uspeh v življenju. Govori o tem, da znanje, izkazano tudi na maturi, še kako šteje,« poudarja Bucik.

Podobno pravijo tudi na RIC, kjer opozarjajo, da je uspeh na maturi povezan tako z doseženo izobrazbo kot kasnejšimi prihodki in položajem posameznika v družbi. »Matura ni čarobna palica, ki zagotavlja uspeh, ampak bolj vstopnica, ki omogoča, da posameznik svoje potenciale razvija naprej. Veščine in znanja, ki mu omogočijo uspeh na maturi, mu zelo koristijo tudi pri kasnejših življenjskih izzivih.«

Na RIC dodajajo, da so slovenski maturanti uspešni tudi v tujini. »Podatkov o primerjavah s Hrvaško ali Italijo sicer nimamo, imamo pa informacije, da so mnogi, ki so maturo opravili v Sloveniji, zelo uspešni pri študiju v drugih državah, tudi v ZDA.«

Matura ni problem sama po sebi

Kljub temu ostaja matura ena najbolj kritiziranih institucij slovenskega šolskega sistema. A Bucik opozarja, da je del kritik pogosto usmerjen v napačno tarčo. »Matura ni samostoječi projekt, ampak preverjanje znanja na koncu štiriletnega srednješolskega izobraževanja. Marsikateri očitek, ki ga kritiki naslavljajo na maturo, je v resnici očitek kakovosti srednješolskega izobraževanja.«

Po njegovem se zato pogosto premalo sprašujemo, kaj bi bilo treba spremeniti v osnovni in srednji šoli, ne pa zgolj v zaključnem izpitu. Hkrati opozarja, da matura že dolgo ni nespremenjen sistem. »Matura je v resnici ves čas razvojni projekt.« V strokovnih krogih se že leta odpirajo vprašanja različnih ravni zahtevnosti, pravičnosti izbirnih predmetov, kreditnega sistema in prilagajanja sodobnim kompetencam.

Novi kurikulum

Novi vrtci, novi otroci: bodo zdaj spet smeli plezati na drevesa?

Tudi na ministrstvu poudarjajo, da sistem vendarle ni povsem negiben. Z novelo zakona o maturi je bila uvedena nova oblika poklicne mature s petimi predmeti, ki bo zaživela leta 2030 in bo namenjena predvsem dijakom, ki želijo nadaljevati študij na univerzitetnih programih. Kljub temu večjih sprememb za zdaj ne načrtujejo. »Matura predstavlja pomembno potrditev usvojenega znanja ter sistemski mehanizem za zagotavljanje kakovosti srednjega šolstva.«

Pexels

Kaj bi morala meriti matura prihodnosti?

Bucik opozarja, da sodobne mednarodne raziskave med ključne kompetence 21. stoletja uvrščajo ustvarjalnost, kritično mišljenje, sodelovanje, komunikacijo in digitalno pismenost. Vprašanje pa je, koliko teh sposobnosti dejansko meri klasični maturitetni sistem.

Na to opozarjajo tudi dijaki. Dijaška organizacija Slovenije meni, da današnja matura pogosto pokaže predvsem dve stvari: vztrajnost dijaka in njegovo sposobnost prilagoditve izpitnemu sistemu. »Prvo je vredna vrlina, drugo pa je problem. Ko matura postane vaja v predvidljivosti, ko dijaki vedo, kateri tipi nalog bodo prišli, in jih rešijo brez globljega razumevanja, ne meri več znanja, temveč predvsem pripravljenost na izpit.« Ob tem opozarjajo tudi na rezultate raziskave PISA 2022, kjer so slovenski 15-letniki v matematiki, branju in naravoslovju dosegli najslabše rezultate doslej.

Tudi Sočan pravi, da je matura kompromis. »Po eni strani je zaključni zrelostni izpit, po drugi pa izbirni izpit za univerzo. S psihometričnega vidika sta ta dva cilja delno protislovna.« Nekateri bi si zato želeli posebne sprejemne izpite za posamezne fakultete, a Sočan opozarja, da bi to pomenilo dodatno obremenitev za mlade in veliko vprašanje, ali bi fakultete sploh lahko pripravile dovolj kakovostne sisteme preverjanja. Njegov zaključek je zato precej pragmatičen: »Matura ni idealna, vendar trenutno ne vidim realnih boljših alternativ.«

Kljub tem pomislekom pa profesor Bucik zaključuje v pozitivnem tonu: »Ni videti potrebe po večjih spremembah modela splošne mature v bližnji prihodnosti, predvsem ne z vidika zniževanja standardov odličnosti, še zlasti, ker je po vseh letih videti, da je slovenska matura ne le povsem primerljiva s sistemi v drugih razvitih državah, temveč se že vrsto let znanje in izkušnje s slovenskim modelom mature predajajo drugim v mednarodnem prostoru.«

· Knjiga Albina Vrabiča

Srce in razum v šoli – izkušnje, ki učijo tudi učitelje

Morda prav zato razprava o maturi tudi po tridesetih letih ostaja tako živa. Ne gre več zgolj za vprašanje ocen in točk, ampak za širšo dilemo, kaj danes sploh pomeni znanje in kako ga meriti v svetu, ki se hitro spreminja. Matura ima svoje pomanjkljivosti, a za zdaj ostaja eden redkih sistemov, ki skuša pod enakimi pogoji preveriti, kaj so mladi odnesli iz šolskih klopi – in kako pripravljeni so na naslednji korak v življenju.