Profimedia

Materinski dan je neformalen praznik, posvečen materam. Obeleževanje materinskega dne se je v Evropo preneslo iz ZDA, kjer je v navadi od leta 1910, praznujejo pa ga 14. maja. V Evropo je navada prišla po prvi svetovni vojni. Materinski dan so v Evropi začeli praznovati po prvi svetovni vojni, vendar ob različnih datumih. Sprva je bil določen 15. maj, potem pa prestavljen na 25. marec.

V Sloveniji se po drugi svetovni vojni materinski dan zaradi praznovanja dneva žena, 8. marca, praviloma ni praznoval, danes pa je spet v veljavi in se praznuje na isti dan kot Marijino oznanjenje, torej 25. marec. Gre za Marijin praznik, ki se obeležuje natanko devet mesecev pred božičem. V Katoliški cerkvi ob prazniku poudarjajo pomen materinske ljubezni in hvaležnost za materinsko poslanstvo. 

Evropske navade, povezane z materinskim dnem, denimo obisk staršev in obdaritev matere, pa imajo po ugotovitvah raziskovalcev korenine v Angliji.

Slovenske matere rodile najmanj otrok doslej

Ob današnjem prazniku, pa so pri Statističnem uradu RS (Surs) zbrali tudi nekaj zanimivih podatkov. 

Po podatkih Sursa so matere predlani v Sloveniji rodile najmanj otrok doslej. Sploh prvič v 102-letni zgodovini spremljanja števila rojstev se je zgodilo, da so slovenske matere v enem letu rodile manj kot 17.000 otrok. Rodilo se jih je 16.989, od tega 8.677 dečkov in 8.312 deklic. Na 1.000 prebivalcev se je rodilo 8 otrok, prav tako najmanj od leta 1922. Tudi začasni podatki za lani kažejo, da bo število rojenih med najmanjšimi do zdaj.

Ob rojstvu čedalje starejše

Zadnjih pet let, od 2019 naprej, se povprečna starost mater ob rojstvu otroka (neodvisno od tega, katerega otroka po vrsti so rodile) ni spremenila, znašala je 31,1 leta. Povprečna starost ob rojstvu prvega otroka pa se je v primerjavi s prejšnjimi leti še malenkost zvišala, in sicer na 29,7 leta. To sta sicer najvišji vrednosti od leta 1954, odkar obstajajo s tem povezani podatki.

Več otrok rojenih v nezakonskih kot zakonskih zvezah 

V zakonski zvezi se je leta 2023 rodilo 7.383 otrok, neporočenim materam pa 9.606, torej predstavljajo 56,5.odstotni delež. Število otrok, rojenih materam, ki niso poročene, narašča. Najmanj otrok so neporočene matere rodile v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Takrat je ta delež znašal približno 9 odstotkov. Prvič so neporočene matere rodile več kot polovico otrok leta 2007, od leta 2011 pa se ta delež giblje okoli 57 odstotkov. Poročene matere so praviloma starejše od neporočenih; v 2023 so imele v povprečju 31,3 leta in so bile za 0,4 leta starejše od neporočenih mater (30,9 leta).

Največ rojenih v petek, 12 maja

Leta 2023 se je na dan rodilo v povprečju 47 otrok. Med koncem tedna v povprečju 10 manj, torej 37, na običajni delovni dan od ponedeljka do petka pa 50. Največ, 72, se jih je rodilo v petek, 12. maja, najmanj, 24, pa v nedeljo, 17. decembra.

Največ mater z dvema otrokoma

Med ženskami, starimi najmanj 15 let, je bilo po zadnjih razpoložljivih podatkih iz leta 2021 nekaj manj kot četrtina (24 odstotkov) žensk brez otrok. Med materami pa je bilo največ takih z dvema otrokoma (54 odstotkov), sledile so tiste z enim otrokom (27 odstotkov) in s tremi (15 odstotkov).

Stopnja delovne aktivnosti mater med najvišjimi v EU

V starostni skupini 18–64 let je stopnja delovne aktivnosti mater z dvema otrokoma leta 2023 v Sloveniji znašala 86,2 odstotka, višja je bila le na Švedskem (88,7 odstotka). Med materami s tremi otroki ali več pa je bila 77,5-odstotna, kar je Slovenijo prav tako uvrščalo visoko, na 4. mesto. (Slovenija: 77,5 odstotka, EU: 56,8 odstotka).