Jure Kljajić

Popis v društvu izvajajo po mednarodno uveljavljeni metodi. Tekom popisa obiščejo vsa gnezda bele štorklje v Sloveniji in preverijo gnezditveno uspešnost štorkelj. Izvajajo ga med koncem junija in začetkom julija, ko so mladiči že tako veliki, da jih zlahka preštejejo. Zelo pomemben del popisa je pogovor z domačini, ki sporočajo dragocene podatke, denimo o poteku gnezdenja, bojih za gnezdo in drugih zanimivostih. Na popisu si vedno podrobno ogledajo tudi gnezdo in ocenijo, če je stabilno in varno.

V Sloveniji je letos gnezdilo 300 parov, 31 več kot lansko leto, ki je bilo prav tako rekordno. Letos so bele štorklje zasedale tudi gnezda, ki so bila po deset let prazna in neobiskana, navajajo v društvu. Opaziti pa je bilo jate, v katerih je bilo 70 belih štorkelj, dodajajo. Gnezditveni uspeh, torej število mladičev, ki so poleteli, je bil medtem letos povprečen, poletelo je 473 mladičev. Največ mladičev je poletelo leta 2020, in sicer 596.

Jure Kljajić

Na gnezditveni uspeh bele štorklje v veliki meri vpliva vreme, predvsem v maju. V tem obdobju mladiči še nimajo razvite lastne termoregulacije, zato jih v letih, ko je v maju hladno in deževno vreme, veliko pogine. Prav tako imajo v takem vremenu štorklje nekaj težav pri zagotavljanju zadostne količine hrane za mladiče, zato lahko kakšnega izvržejo iz gnezda, da povečajo verjetnost preživetja ostalih mladičev v gnezdu. "Kljub vsem uničujočim neurjem, ki so v zadnjih tednih divjala po Sloveniji, je velika večina mladičev uspešno poletela," sporočajo iz društva.

Gregor Domanjko

V 25 letih, odkar se izvaja popis, je iz slovenskih gnezd poletelo skupno 11.107 mladičev. Samo eno pa je bilo uspešno vseh 25 let, in sicer v Sinji Gorici na Ljubljanskem barju, skupaj je iz tega gnezda poletelo 75 mladičev.

Najbolj nenavadne lokacije gnezd so bile sicer sirena gasilskega doma, nosilec avtocestne table in mobitelova antena, so še dodali.