Jutri in pojutrišnjem bo v Brusnicah potekal tradicionalni praznik češenj, najprej bo športno obarvan, potem zabavno, manjkalo ne bo niti češnjevih dobrot. Ker si Brusničani že nekaj časa trudijo za priznanje njene avtohtonosti,  je o tem spisal razmišljanje in obudil spomine na praznik češenj Ivo Kuljaj. Takole piše:

"Upamo, da bodo Brusničani kar se da kmalu uspeli, saj bodo zaščitili sadež, ki je čudovit in ki ga za razliko od drugih uvoženih vrst ni treba škropiti, tako da lahko o brusniški hrustavki govorimo tudi o popolni ekološki češnji.

Na priložnostni zloženki ob letošnjem Prazniku češenj ni številke, ki bi nam povedala, kateri po vrsti je letošnji praznik. Vsekakor pa iz različnih virov lahko ugotovimo, da je Praznik češenj v Brusnicah ena najstarejših prireditev na Dolenjskem v Sloveniji nasploh, saj njen začetek sega tja v davno leto 1912. Štejejo pa jih ne tudi zaradi tega, ker jih v domala stoletnem obdobju kdaj pa kdaj tudi ni bilo, za kar so krive naravne in zgodovinske ujme.

Skratka, čudovita priložnost za slovenski turizem, ki pa se je žal naši velmožje v Ljubljani ne zavedajo. Kot pribito pa drži, da so brusniške češnje hrustavke slovele že za časa Avstro-Ogrske monarhije, saj so jih marljivi kmetje v dobrih letinah pridelali toliko, da so jih izvažali celo na cesarski Dunaj. Težko verjeti, vendar je res. O tem je v kroniki šole Brusnice leta 1945 pisal učitelj Martin Marinč, ki je v marsičem zaslužen za širjenje in sloves brusniške hrustavke: »… Najbolj pa so znane črne brusniške hrustavke. Sezona črešenj se začne sredi maja in končava koncem junija, ko obirajo zadnje črešnje skoraj v Gorjancih. V nižjih legah boš težko našel kakšno neprecepljeno črešnjo. Letina znaša okrog pol milijona kilogramov. Leta 1933 so jih izvozili na Dunaj cc. 100.000 kg.«

Brusniška hrustavka je v zgodovini Brusnic in drugih podgorjanskih krajev vsekakor igrala pomembno gosdpodarsko vlogo. Pokojna Vida Sajovic iz najvišje ležeče in skromne kmetije nad Gabrsko goro je vstajala ob treh zjutraj in jih v polnem košu 15 km vsak dan nosila na novomeško tržnico. Najbrž je prav v tem iskati razlog, da je začela češnjeve razstave v Brusnicah pred drugo svetovno vojno leta 1936 prirejati podružnica Sadjarskega in vinogradniškega društva (SVD), ki jim je velik pomen dajala tudi takratna banska oblast. V tistih časih so bile brusniške hrustavke najimenitnejše sadje na Dolenjskem.

Leta 1938, ob tretji češnjevi razstavi v Brusnicah, je glasilo Sadjar in vrtnar zapisalo, da so se 26, junija ob 10. uri pripeljali k prireditvi: sreski načelnik iz Novega mesta g. Vidmar, zastopnik kr. Ban. Uprave, referent za sadjarstvo g. Kafol, zastopnika ban. Kmetijske šole na Grmu g. Flego in maučec, zastopnika sresko kmetijskega odbora g. Malasek in Filipič ter šolski nadzornik iz Novega mesta g. Skebe.

Češnjevo razstavo in češnjev sejem je po mnogih govorih odprl zastopnik banske uprave. V veliki šolski dvorani , ki je bila okrašena s češnjevimi vejicami in lepo sestavljenimi češnjevimi grozdi je svoje češnje v ličnih košaricah razstavili kar 145 članov SVD. Še to je zapisal kronist: »Če bodo oblasti Brusničane podpirale In če bodo sami nadaljevali v dosedanji smeri precepljanja in sajenja češenj, tedaj upamo, da bodo Brusnice dale v par desetletjih na eno leto do milijona kilograma češenj. To bo za Brusnice velika blagodat. Brusniška češnja je najlepša češnja: to je tudi vse, kar nam morejo nuditi revne Brusnice.

In kako je letos, ko je Bog obdaril Brusničani z nenavadno bogatim in lepim obrodom hrustavke? Organizatorji (Prostovoljno gasilsko društvo – PGD Brusnice) so se spet potrudili, kot so se le lahko. Iz priloženega programa so razvidni zanimivi dogodki, od češnjeve povorke do izbora češnjeve kraljice.

V nedeljo bodo češnje v Brusnicah tudi prodajali. Dogodek zelo podpirata župan Mestne občine Novo mesto Alojzij Muhič in Zavod za turizem Novo mesto, ki v brusniški hrustavki in Prazniku češenj vidi velike turistične možnosti. Žal pa ni nikjer občutiti, da naše Ministrstvo za kmetijstvo sploh ve za praznik češenj v Brusnicah, kaj šele da bi minister prišel odpreti to prireditev, da o skrbi Slovenske turistične organizacije za promocijo praznika češenj sploh ne izgubljamo besed.

Pač, turisti na ljubljanski tržnici in velikih trgovskih marketih lahko kupijo in uživajo španske češnje. Večina avtohtonih in ekološko neoporečnih brusniških hrustavk pa bo nedotaknjena propadla, ali pa jih bodo pozobali škorci. Takšno je pač stanje duha današnjega slovenskega kmetijstva in turizma.«