Sinoči je v sklopu predvolilnih nastopov po Sloveniji Novo mesto obiskal poslanec evropskega parlamenta Jelko Kacin in svoja razmišljanja o posledicah recesije v Evropi, odnosih s Hrvaško in približevanju držav nekdanje zahodnega Balkana Evropski uniji predvsem članom in privržencem LDS v družbi glavne direktorice Trima Tatjane Fink in predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Zdenka Pavčka predstavil v novomeški čajarni Krojač.

Jelko Kacin je v uvodu kratko orisal zelo resne težave, ki jih imajo nekatere evropske države zaradi recesije - Ukrajina je pred kolapsom, na Islandiji živijo z vsega petino prejšnjih dohodkov, Srbija potrebuje dve milijardi evrov za reprogramiranje dolgov, kmalu bo na istem tudi Hrvaška, zelo hudo je tudi na Madžarskem, švedska krona je zdrsnila za 20, britanski funt pa za 25 odstotkov in za toliko se posledično zmanjšuje tudi kupna moč v teh državah.

Slovenija ima po Kacinovem mnenju zelo veliko srečo, da je med državami evro območja, uvedba evra pa je nedvomno največji uspeh naše države.

Precej besed je namenil tudi Hrvaški. "Čeprav predsednik Mesić trdi drugače, Hrvaška ne more čakati, saj je gospodarska situacija pri naših sosedih izredno težka. Trenutno ne moremo pričakovati nekih rešitev, ker Hrvate sredi maja čakajo lokalne volitve, po njih pa se bodo tudi oni morali potruditi," je povedal in dodal, da Slovenija ne sme dopustiti, da bi bile še nedoločene meje vnešene v pristopne dokumente in da bo to treba čim prej rešiti.

Zdaj je priložnost, da državi ob pomoči Evropske unije reši mejna vprašanje, saj je zelo pomembno, da Hrvaška čim prej uspešno zaključi pogajanja, uspešno izpeljana mediacija o meji med Hrvaško in Slovenijo pa bi bila lahko vzorec za reševanje mejnih vprašanj, ki jih ima Hrvaška tudi z Bosno, Črno goro in Srbijo.

Za Slovenijo je, meni Kacin, zelo pomembno, da se Hrvaška vključi v Evropsko unijo, da pride v šengensko območje in sprejme evro. Hrvaška je namreč ena izmed najpomembnejših slovenskih zunanjetrgovinskih partneric, prav tako slovensko gospodarstvo ogromno vlaga na Hrvaškem. Do sedaj na kulturnem in gospodarskem področju v odnosih med državama ni bilo težav, se pa negativna politična klima že odraža tudi tu.

"Hrvaško je treba vzpodbujati in zasluži si priznanje za tisto, kar je že naredila. Tudi probleme z vinjetami bo treba urediti. Če imamo mi pravico do vinjet za krajše obdobje v Avstriji, imajo to tudi drugi pri nas. To se tako ne dela," se je o še enem problemu, ki ga bodo Hrvati pred začetkom zanje najpomembnejše turistične sezone zagotovo spet sprožili, izjasnil Kacin.

Glavna direktorica Trima Tatjana Fink na krizo gleda z vidika gospodarstvenice, ki deluje v globalnem okolju: "Zdaj vsi čakajo in nihče si ne upa potegniti voza naprej, kar ni dobro. Kriza bo prinesla nova razmerja. Zelo pomembne bodo inovacije in nova znanja, ki jih bodo morali osvajati tako zaposleni, kot tudi tisti, ki bodo izgubili zaposlitev in bodo iskali novo delo."

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Zdenko Pavček se je osredotočil na gospodarske posledice napetih odnosov med Slovenijo in Hrvaško. Natrosil je kopico številk, ki dokazujejo pomembnost Hrvaške za slovensko gospodarstvo: "Kar 130 velikih in srednje velikih slovenskih podjetij ima podjetja na Hrvaškem, večino investicij pa so izpeljali s krediti, ki jih bo treba odplačati, kar pa ne bo možno, če ta podjetja ne bodo prinašala dohodka. Zgodba s Hrvaško ni tako nedolžna. Ni prav, da težave s Hrvaško tako medijsko izpostavljamo, saj to zadeve še poslabšuje."

O trenutni kondiciji slovenskega gospodarstva pa je povedal, da je največji problem tekoča likvidnost, da je dobro, da je večina slovenskega bančnega sistema v domačih rokah. Denar ne bo več poceni, zato je še toliko bolj pomembno, da dobimo čim več denarja iz Evropske unije.

"Evropska sredstva so bila tabu tema prejšnje vlade. Iz Evrope lahko pričakujemo 5,4 milijarde evrov. To je denar, ki smo ga sami dali tja in moramo se potruditi, da ga dobimo nazaj več, in ne manj. Žal so naši birokrati po nepotrebnem še dodatno zakomplicirali postopke, kandidati zanje pa nimajo dovolj znanja in materije ne poznajo dovolj dobro. Država bi morala tu ponuditi strokovno pomoč lokalnim skupnostim, ki bi lahko dobile veliko več evropskega denarja." je pojasnil Pavček.