Furs: Rekorder ima trenutno v izvršbi 577 prekrškov
Finančna uprava in policija nadaljujeta s skupnimi akcijami in se pripravljata na nove.
V Finančni upravi (Furs), kjer so v zadnjih dneh tarča očitkov zaradi izvršb glob za storjene prekrške, pri čemer po novem tudi denarni socialni prejemki niso izvzeti, zagotavljajo, da bodo z delom nadaljevali.
Medtem ko se v medijih pojavlja vse več zgodb, ki kažejo, da se je marsikdo zaradi novega ukrepa znašel v stiski, med njimi tudi družine z otroki, direktor Fursa Peter Grum pojasnjuje, da gre za ponavljajoče se prekrškarje, ki so imeli v zadnjih dveh letih vsaj tri izvršbe za storjene prekrške. Posamezniki imajo storjenih 50, 100 in več prekrškov, rekorder jih ima kar 577.
Dolg bi sicer lahko poplačali z javnimi deli, a zato, kot je dejal Grum, praviloma ne zaprosijo, z nadomestnim zaporom pa lahko poplačajo le za 9000 evrov dolga, saj je ta omejen na največ 90 dni. Furs je lani izdal kar 758 predlogov za nadomestni zapor.
»Verjetno se vsi strinjamo, da država ne sme dopuščati stanja, v katerem se nekdo počuti, da ima imuniteto, da lahko ponavlja prekrške brez kakršne koli sankcije, ker mu nikoli ne bomo mogli ničesar vzeti,« je ob predstavitvi ukrepov Fursa povedal direktor Grum.
Zasegli 44 vozil, devet dolžnikov dolg poravnalo takoj
Tudi zaradi očitkov, kako je mogoče, da imajo določeni dolžniki izjemno visoke dolgove in zakaj Furs ne terja poplačila prej, so se za skupne akcije s policijo na Fursu odločili že lani. V skladu z dogovorom med direktorjem Fursa in direktorjem policije Damjanom Petričem so skupne patrulje preverjale voznike – vsak iz svoje pristojnosti.
Furs je preverjal neporavnane obveznosti iz naslova storjenih prekrškov in tistim, ki so imeli v posesti vozila, četudi ta niso bila napisana nanje, zarubili. Kot je pojasnil Grum, so doslej na tak način zasegli 44 vozil, devet dolžnikov pa je svoje dolgove poravnalo na kraju samem.
Z letošnjim letom je Fursu tako imenovani Šutarjev zakon dodatno omogočil, da izterja dolg tudi iz naslova denarne socialne pomoči. Doslej je izdal 1739 sklepov o izvršbi za 1070 dolžnikov, kar, kot pojasnjujejo na Fursu, znova potrjuje, da ima en dolžnik več sklepov. Skupno Furs terja 511 tisoč evrov dolga, z izvršbami pa je doslej izterjal 126 tisoč evrov.
Centri imajo možnost denarno pomoč prekvalificirati
Grum je odgovoril tudi na očitke, da z izvršbami niso seznanili pristojnih centrov za socialno delo. Kot je pojasnil, zakon Fursu ne nalaga, da mora centre predhodno obvestiti, obvestiti jih mora po izdaji izvršb, kar pa so storili in bodo tudi v prihodnje.
Pojasnil je, da imajo centri za socialno delo nato možnost, da pomoč dolžnikom prekvalificirajo iz denarne pomoči v materialno. Zavrnil je tudi očitek, da so sklepi o izvršbi diskriminatorni in uperjeni proti Romom.
Priprave na zasego premoženja
Se pa Furs pospešeno pripravlja še na izvajanje dodatne pristojnosti, ki jim jo je omogočil tako imenovani Šutarjev zakon. Kot je pojasnil Grum, bodo lahko posamezniku, ki razpolaga s premičnim ali finančnim premoženjem večje vrednosti, ki znatno presega prijavljene prihodke, to premoženje zasegli.
Postopek morajo izvesti v 30 dneh in ga v šestih mesecih zaključiti. Po preteku roka morajo zaseženo premoženje vrniti, če ugotovijo obveznosti in odmerijo davek, pa se lahko zaseženo premoženje uporabi za poplačilo dolga.
Smo v zaključni fazi priprave metodologije za izvajanje tega pooblastila in v naslednjih tednih ga bomo začeli izvajati, je dejal Grum.
