Stari plenilec se je vrnil v slovenske reke
Rib v slovenskih rekah ne ogrožajo zgolj onesnaževanje, podnebne spremembe in človeški posegi v vodotoke. Ribiči opozarjajo, da se vztrajno povečuje tudi populacija evrazijske vidre.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pri upravljanju ribjih populacij se največ pozornosti namenja onesnaženju, podnebnim spremembam in posegom v vodotoke. A kot izpostavljajo na Zavodu za ribištvo Slovenije, ne gre prezreti pritiska ribojedih živali. Opozarjajo predvsem na evrazijsko vidro, katere populacija se v Sloveniji vztrajno povečuje.
Na stanje ribjih populacij po podatkih zavoda vpliva več med seboj povezanih dejavnikov: »Med najpomembnejšimi so regulacije vodotokov, gradnja hidroelektrarn in drugih vodnih pregrad, podnebne spremembe, suše, izguba drstišč, slabšanje habitatov, občasna onesnaženja, bolezni ter širjenje invazivnih tujerodnih vrst.«
Pritisk naravnih plenilcev
Poleg sprememb v okolju pa na ribje populacije vpliva tudi pritisk naravnih plenilcev. Med najpomembnejšimi je evrazijska vidra, katere populacija se v Sloveniji uspešno povečuje. Ribe predstavljajo več kot 80 odstotkov vidrine prehrane, izbira plena pa je odvisna predvsem od razpoložljivosti rib v posameznem vodotoku.
Kot so pojasnili v zavodu, je evrazijska vidra (Lutra lutra) ena največjih naravovarstvenih zgodb zadnjega desetletja. Zaradi izboljšanja kakovosti voda in dolgoletnega varstva se je vrnila na velik del slovenskih vodotokov - prisotna je na več kot 70 odstotkih vodotokov.
»Vprašanje danes ni več, ali vidro varovati. To je pomemben naravovarstveni cilj. Ključno vprašanje je, kako ob uspešnem varstvu vrste dolgoročno ohranjati tudi avtohtone evropsko ogrožene ribje vrste. Noben dejavnik na ribe ne deluje samostojno, zato moramo njihove vplive vedno obravnavati celostno,« so dodali.
Na Češkem država plačuje odškodnine
Tudi raziskovalci po Evropi vse več pozornosti namenjajo spremljanju vpliva vidre na občutljive salmonidne vodotoke in ribogojnice, so zapisali v zavodu. Na Češkem zaradi škode, ki jo vidra povzroča v ribogojnicah in ribnikih, država lastnikom ob izpolnjevanju zakonskih pogojev po navedbah zavoda za ribištvo izplačuje odškodnine.
V Avstriji spremljajo vpliv vidre na salmonidne vodotoke z rednim vlaganjem rib, na Poljskem pa raziskave opozarjajo, da škoda pogosto ne nastane le zaradi uplenjenih rib, temveč tudi zaradi poškodb večjega števila rib v ribogojnicah. Cilj po oceni stroke ni zmanjševanje pomena varstva vidre, temveč iskanje ravnovesja med ohranjanjem zavarovane vrste in dolgoročnim varstvom avtohtonih evropsko ogroženih ribjih populacij.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
