Elektrika v Sloveniji je v 15 minutah poskočila na 717 evrov
Slovenija je imela najdražjo elektriko med sedmimi primerjanimi državami regije. Cena je za 15 minut dosegla kar 717 evrov za MWh.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Slovenija je 3. avgusta zvečer doživela najvišjo veleprodajno ceno elektrike med sedmimi primerjanimi državami jugovzhodne Evrope. Med 20.00 in 20.15 je megavatna ura na borzi BSP SouthPool stala 717 evrov.
To je bilo več kot na Hrvaškem, kjer je najvišja cena znašala 657 evrov, v Romuniji je dosegla 568 evrov, na Madžarskem pa 546 evrov. Bolgarija in Grčija sta imeli precej nižji vrh pri približno 350 evrih za megavatno uro.
Tudi ni šlo le za eno nenavadno četrtino ure. V Sloveniji je cena tik pred rekordnim terminom dosegla 679 evrov, naslednjih 15 minut pa 608 evrov. Že naslednji večer se je povzpela na 710 evrov.
Vseh deset najdražjih slovenskih terminov v opazovanem tednu je nastopilo 3. ali 4. avgusta med 19.30 in 21. uro.
Gospodinjstva tega zneska ne bodo neposredno videla na položnicah. Gre za kratkotrajno veleprodajno ceno na trgu za dan vnaprej. Toda takšni skoki pokažejo, kaj se zgodi, ko se v istem trenutku združijo visoka poraba, manj proizvodnje in pomanjkanje poceni elektrike.
Sončne elektrarne izgubljajo moč, poraba pa ostaja visoka
Najdražjih 15 minut ni nastopilo po sončnem zahodu, ampak tik pred njim. Sonce je 3. avgusta v Ljubljani zašlo okoli 20.30, proizvodnja sončnih elektrarn pa začne hitro padati že prej.
Prav v tem času klimatske naprave, hladilniki, industrijski sistemi in druga poraba še vedno delujejo.
Elektroenergetski sistem mora zato v kratkem času nadomestiti velik del sončne proizvodnje. Če nima dovolj baterij, hidroelektrarn ali drugih hitro prilagodljivih virov, mora vključiti dražje elektrarne ali povečati uvoz.
Evropski regulator ACER opozarja, da se prav zaradi hitre rasti sončnih elektrarn vse bolj povečujejo razlike med zelo poceni elektriko sredi dneva in bistveno dražjo elektriko zvečer. Dnevna cenovna nihanja so po njegovih podatkih že približno petkrat večja kot leta 2020.
Velik skok lahko povzroči že razmeroma majhen primanjkljaj. Evropski trg namreč najprej sprejme najcenejše ponudbe elektrarn, nato postopoma dodaja dražje, dokler ni pokrita vsa poraba. Cena zadnjega še potrebnega vira nato določi tržno ceno za ves termin.
Ko poceni sončna elektrika hitro izgine, lahko trg nenadoma potrebuje bistveno dražji vir. Takrat cena poskoči.
V istem času je odpovedoval velik del proizvodnje v regiji
Slovenski večerni skok je sovpadel z zelo neugodnimi razmerami po vsej jugovzhodni Evropi.
Rekordno nizka Donava je močno zmanjšala proizvodnjo jedrskih in hidroelektrarn. Madžarska jedrska elektrarna Paks, ki ima približno 2000 megavatov moči, je v najbolj kritičnem obdobju proizvajala le okoli 230 megavatov. Deloval je samo eden od štirih blokov.
V Romuniji je v jedrski elektrarni Cernavodă obratoval eden od dveh reaktorjev.
Težave niso imele le jedrske elektrarne.
Srbska hidroelektrarna Đerdap 1 je zaradi nizke Donave proizvajala približno petino običajne količine elektrike, Đerdap 2 pa manj kot tretjino. Črnogorska termoelektrarna Pljevlja je bila nekaj časa zunaj omrežja.
Več držav je tako v najbolj kritičnih večernih urah hkrati iskalo dodatno elektriko na istem čezmejnem trgu. Ko ponudba upade na širšem območju, se podraži tudi uvoz, na katerega bi se posamezna država sicer lahko oprla.
Krško ni povzročilo rekordnega skoka
Tudi Nuklearna elektrarna Krško se je v istem obdobju spopadala z nizkim pretokom in visoko temperaturo Save.
Vendar poznejše 20-odstotno znižanje moči NEK ni povzročilo rekordne cene 717 evrov.
Ko je Slovenija 3. avgusta dosegla najvišjo ceno, je reaktor NEK še vedno obratoval s polno močjo. Elektrarna je uporabljala hladilne stolpe, zaradi njihove lastne porabe in slabšega izkoristka ob topli vodi pa je v omrežje oddajala nekoliko manj elektrike.
Moč reaktorja so na 80 odstotkov znižali šele v noči na 6. avgust.
Znižanje kljub temu ni nepomembno. Polovico elektrike iz NEK prevzame Slovenija, drugo polovico Hrvaška.
Slovenski delež običajno pokrije približno petino domače porabe.
Ko tako velika elektrarna zmanjša proizvodnjo, mora manjkajočo elektriko nadomestiti nekdo drug.
Če je v istem času proizvodnja omejena tudi v sosednjih državah, to še dodatno poveča pritisk na cene.
Zakaj sta jo Grčija in Bolgarija odnesli precej bolje
Med najbolj zanimivimi podatki regionalne primerjave je razlika med Slovenijo ter Grčijo in Bolgarijo.
Najvišja cena v Grčiji je bila 347 evrov, v Bolgariji 355 evrov za megavatno uro. To je približno polovica slovenskega vrha.
Balkan Green Energy News kot eno pomembnih razlik izpostavlja baterijske hranilnike.
Grčija ima po podatkih analize približno devet gigavatov sončnih elektrarn in okoli en gigavat baterij. Bolgarija ima približno šest gigavatov sončnih elektrarn in kar 3,7 gigavata baterijskih hranilnikov.
Baterije same ne proizvajajo nove energije. Čez dan, ko je sončne elektrike veliko in je pogosto zelo poceni, jo shranijo. Zvečer jo vrnejo v omrežje prav takrat, ko proizvodnja sončnih elektrarn hitro pade.
S tem lahko preprečijo, da bi moral trg vključiti najdražjo elektrarno, ki bi sicer določila ceno za ves termin.
Baterije seveda ne pojasnijo celotne razlike med državami. Na ceno vplivajo tudi poraba, razpoložljivost drugih elektrarn, uvoz in izvoz ter stanje prenosnega omrežja. Primerjava pa pokaže, kako dragocena je lahko možnost, da poceni opoldansko elektriko prestavimo v drag večer.
Slovenija bo dobila več baterij, vendar ne še letos
Slovenija je prav nekaj dni pred rekordnim cenovnim skokom dobila odobritev Evropske komisije za večjo naložbo v hranilnike.
Komisija je 30. julija odobrila 59 milijonov evrov vredno shemo državnih pomoči za najmanj 370 megavatnih ur novih samostojnih baterijskih hranilnikov.
Denar bo država razdelila v obliki nepovratnih sredstev najpozneje do konca leta 2030.
Ti hranilniki pri sedanjem vročinskem valu še ne morejo pomagati. V prihodnje pa bi lahko blažili prav takšne razmere, kot jih je Slovenija doživela 3. avgusta.
Če bi bilo zvečer na voljo več shranjene sončne elektrike, bi sistem potreboval manj dragega uvoza ali drugih dragih virov.
Ali bo zaradi 717 evrov dražja položnica
Za večino gospodinjstev en sam petnajstminutni skok ne pomeni neposrednega podražitvenega šoka.
Dobavitelji elektriko kupujejo na različnih trgih in v različnih časovnih obdobjih. Del energije zakupijo mesece ali celo leta vnaprej, s čimer se zavarujejo pred kratkimi skoki.
Gospodinjstvo s pogodbo s fiksno ceno zato petnajstminutnega borznega vrha praviloma ne občuti neposredno. Hitreje ga lahko občutijo odjemalci z dinamičnimi pogodbami, katerih cena je neposredno vezana na kratkoročni trg.
Pomembnejše je, ali se bodo takšni dragi večeri ponavljali.
Če visoke veleprodajne cene trajajo dlje časa, jih dobavitelji postopoma vključijo v nove pogodbe in ponudbe. En sam večer zato še ni razlog za paniko, serija podobnih večerov pa bi lahko imela posledice tudi za končne uporabnike.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
