Primož Lavre

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Glasna glasba, zasedanje prostora z brisačami, kajenje, telefoniranje na zvočnikih in hranjenje galebov. Čeprav uradnega pravilnika o obnašanju na plaži ni, razprave na družbenih omrežjih razkrivajo, da imajo ljudje zelo jasno predstavo o tem, kaj sodi med sprejemljivo vedenje – in kaj jim pokvari dan ob morju.

Poletje je čas, ko se plaže napolnijo z dopustniki, skupaj z njimi pa se vsako leto vrnejo tudi stare razprave. Koliko glasbe je na plaži še sprejemljivo? Ali lahko nekdo z brisačo že ob sedmih zjutraj »rezervira« prostor v prvi vrsti? Je kajenje med družinami z otroki primerno? In zakaj mnogi vedno znova opozarjajo, naj ljudje ne hranijo galebov? Čeprav gre na prvi pogled za malenkosti, prav zaradi njih pogosto prihaja do slabe volje, prepiranja in burnih razprav na družbenih omrežjih. Na slovenskih Facebook skupinah in forumih ter v številnih razpravah na Redditu se iz leta v leto ponavljajo skoraj enake pritožbe. Presenetljivo pa se z njimi strinjajo tudi dopustniki iz drugih evropskih držav, kar kaže, da je poletni bonton precej univerzalen.

Glasna glasba: "Na plažo sem prišel poslušat morje"

Če je nekoč na plažah odmeval predvsem smeh otrok, danes mnoge najbolj motijo prenosni Bluetooth zvočniki. V zadnjih letih so postali skoraj obvezna oprema številnih dopustnikov, vendar vsi njihove prisotnosti niso veseli.

V spletnih razpravah se pogosto pojavljajo komentarji, da ljudje na plažo pridejo zaradi miru, zvoka valov in sprostitve, ne pa zato, da bi poslušali glasbo neznancev nekaj metrov stran. Večina sogovornikov sicer poudarja, da jih glasba sama po sebi ne moti, če ostane v okviru posamezne družbe. Težava nastane, ko postane tako glasna, da jo posluša cela plaža. Prav hrup je ena najpogosteje omenjenih motenj tudi v različnih mednarodnih raziskavah o vedenju na javnih kopališčih, kjer obiskovalci kot eno najpomembnejših pričakovanj navajajo mirno okolje.

Brisače, ki zasedejo prostor za ves dan

Le malo poletnih navad sproži toliko razprav kot zgodnje rezerviranje prostora na plaži. Marsikdo je že naletel na prizor, ko so najboljša mesta že zgodaj zjutraj prekrita z brisačami, njihovih lastnikov pa ni nikjer na vidiku.

Takšna praksa je postala tako razširjena, da so nekateri hoteli in kampi na Hrvaškem, v Grčiji in Španiji uvedli pravila, po katerih osebje odstrani brisače z ležalnikov, če jih gostje dlje časa ne uporabljajo. Namen ukrepa je preprost – prostor naj pripada tistim, ki ga dejansko uporabljajo. Tudi v slovenskih spletnih razpravah prevladuje mnenje, da javna plaža ni prostor, kjer bi si posameznik lahko za več ur ali celo ves dan vnaprej zagotovil najboljšo lokacijo.

Zvočniki na telefonu niso namenjeni vsem

Če so bili nekoč pogovori po mobilnem telefonu kratki, danes na plažah pogosto poslušamo videoklice, glasovne pogovore prek zvočnika in videoposnetke brez slušalk.

Številni uporabniki družbenih omrežij prav to označujejo za eno najbolj nevljudnih navad zadnjih let. Ne moti jih toliko pogovor sam, temveč dejstvo, da nehote poslušajo zasebne pogovore popolnih neznancev. Podobno velja za gledanje videov na družbenih omrežjih ali poslušanje glasovnih sporočil brez slušalk. Mnogi opozarjajo, da je spoštovanje skupnega prostora postalo precej večji izziv, odkar imamo skoraj vse vsebine ves čas pri roki.

Kajenje deli dopustnike

Kajenje na večini plaž sicer ostaja dovoljeno, vendar je med navadami, ki redno sprožajo razprave. Starši majhnih otrok pogosto opozarjajo, da se cigaretnemu dimu na polni plaži težko izognejo, kadilci pa odgovarjajo, da gre za odprt prostor, kjer se dim hitro razprši. Ne glede na različna stališča pa se večina strinja vsaj glede ene stvari – cigaretni ogorki nimajo kaj iskati v pesku ali med kamenjem.

Po podatkih okoljskih organizacij sodijo cigaretni filtri med najpogostejše odpadke, ki jih vsako leto pobirajo med čistilnimi akcijami ob morju. Poleg estetske težave predstavljajo tudi dolgoročno obremenitev za okolje, saj vsebujejo plastiko in druge škodljive snovi.

Zakaj strokovnjaki odsvetujejo hranjenje galebov?

Prizor, ko turist galebu vrže kos kruha ali ribe, je na Jadranu skoraj vsakdanji. Toda ornitologi že leta opozarjajo, da je to ena najbolj problematičnih navad obiskovalcev obale. Ko se galebi navadijo, da hrano dobijo od ljudi, izgubijo naravni strah in začnejo hrano iskati neposredno med obiskovalci. Zato ni več redkost, da turistu iz rok odnesejo sendvič, pico ali sladoled.

Na številnih turističnih območjih zato obiskovalce pozivajo, naj divjih ptic ne hranijo, saj s tem dolgoročno povzročajo več težav tako ljudem kot živalim.

Tudi nekaj metrov razdalje pomeni veliko

Med stvarmi, ki jih ljudje pogosto omenjajo kot neobzirne, so še tresenje brisač tik ob drugih obiskovalcih, postavljanje velikih senčnikov, ki drugim zastirajo pogled na morje, igranje z žogo med brisačami ter odlaganje smeti.

Zanimivo je, da se med pogostimi pritožbami znajde tudi izbira prostora. Mnogi se sprašujejo, zakaj nekdo svojo brisačo razgrne le meter stran od njih, če je večji del plaže prazen. Čeprav za to ni nobenega pravila, številni menijo, da je spoštovanje osebnega prostora del osnovne kulture obnašanja.

Pravila niso zapisana, pričakovanja pa so jasna

Poletni bonton nima zakonov, inšpektorjev ali kazni. Kljub temu večina ljudi zelo dobro ve, kaj od drugih pričakuje. Želijo si predvsem miru, čistega okolja in nekaj obzirnosti. Glasbo lahko poslušamo nekoliko tišje, telefon damo na slušalke, za seboj pospravimo smeti in galebom pustimo, da si hrano poiščejo sami. Včasih je namreč dovolj že malo obzirnosti, da dan na plaži ostane takšen, kot si ga večina predstavlja – miren in sproščen.