Slovenci smo bolj srečni, kot prebivalci sosednjih držav
Finska ostaja najsrečnejša država na svetu že deveto leto zapored, kaže poročilo o sreči. Slovenija se je uvrstila na visoko 18. mesto in prehitela vse sosede.
Finska je deveto leto zapored uvrščena kot država z najsrečnejšim prebivalstvom na svetu, izhaja iz Svetovnega poročila o sreči, objavljenega danes.
Na lestvici še naprej prevladujejo nordijske države. Med prvo peterico so poleg Finske tudi Islandija, Danska in Švedska. Edina nenordijska država povsem pri vrhu je Kostarika, ki je zasedla četrto mesto. Od šestega do desetega mesta si sledijo Norveška, Nizozemska, Izrael, Luksemburg in Švica.
Slovenci smo srečnejši od Avstrijcev, a manj srečni od Kosova
Slovenija se je na lestvici 147 držav uvrstila na visoko 18. mesto. Med državami v regiji jugovzhodne Evrope je sicer najvišje Kosovo na 16. mestu. Srbija zaseda 30. mesto, Bosna in Hercegovina 47., Hrvaška 70., Severna Makedonija pa 87. mesto.
Italija je zasedla 38. mesto, Madžarska pa je pristala na 74. mestu.
Nemčija je svoj položaj izboljšala in zaseda 17. mesto, s čimer je prehitela Avstrijo, ki je padla na 19. mesto. Združene države Amerike so nekoliko napredovale in so sedaj na 23. mestu. Na zadnjem mestu ostaja Afganistan.
Družbena omrežja kratijo srečo mladih
Osrednja tema letošnjega poročila je vpliv družbenih omrežij na upad sreče med mladostniki. Raziskovalci Oxfordske univerze opozarjajo, da so mladi v zahodnem svetu bistveno manj srečni kot pred 15 leti, kar sovpada s porastom uporabe spleta. Čeprav se slovenska mladina (pod 30 let) tradicionalno opredeljuje kot srečnejša od starejših generacij, globalni trendi kažejo na vse večjo ranljivost mladih zaradi digitalizacije.
Problematična uporaba platform družbenih omrežij neposredno zmanjšuje medosebno zaupanje in krha čustvene vezi v fizičnem svetu. Raziskovalci opozarjajo predvsem na naravnanost spletnih algoritmov, ki mladostnike spodbujajo k prekomernemu zapravljanju časa na spletu, kar po navedbah avtorjev povzroča merljive spremembe v duševnem zdravju in splošnem zadovoljstvu z življenjem na ravni celotnih populacij.
O raziskavi
Poročilo vsako leto objavijo okoli mednarodnega dneva sreče, ki ga obeležujemo 20. marca. Pripravlja ga interdisciplinarna skupina pod vodstvom Raziskovalnega centra za dobrobit na Univerzi v Oxfordu, pri čemer se opirajo na podatke inštituta Gallup.
Raziskovalci ocenjujejo zadovoljstvo ljudi z življenjem in zaznano kakovost življenja po vsem svetu na podlagi anket. Pri tem upoštevajo dejavnike, kot so gospodarski rezultati, pričakovana zdrava življenjska doba, svoboda, radodarnost in dojemanje korupcije.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.