Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 1 min.

Zakaj nam dež diši?


J. P.
8. 4. 2013, 22.30
Posodobljeno
09. 08. 2017 · 09:52
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Dež naj bi nam dišal zaradi evolucije, saj naj bi vonj po dežju povezovali z zeleno barvo. Ta pa naj bi nas spominjala na rast oziroma rojevanje narave.

uvodna
Wikipedia
Vonj po dežju

Leta 1964 sta dva avstralska znanstvenika, Isabel Joy Bear in R.G. Thomas, pričela z raziskovanjem arome dežja. Skovala sta oznako »petrichor«, ki sestoji iz dveh grških korenov: petra (kamen) in ichor (kri bogov). 

Dokazala sta, da je eden izmed osrednjih vzrokov za značilni vonj dežja mešanica olj, ki jih izločajo nekatere rastline v sušnih obdobjih. Ko po sušnem obdobju nastopni deževno obdobje, se spojine iz olj, ki se nabirajo na suhem kamenju in prsti, zmešajo in sprostijo v zrak.

Dvojica je opazila tudi, da olja zavirajo kalitev semen – olja naj bi rastline proizvajale načrtno, da bi zmanjšale konkurenco za redke zaloge vode v bolj sušnih obdobjih. Ta leteča olja se nato združijo z drugimi spojinami, kar pomeni značilni vonj dežja. V vlažnih, pogozdenih območjih je pogosta spojina geosmin – kemikalija, ki jo proizvajajo bakterije, živeče v prsti, imenovane aktinomicete.

Te izločajo spojine, ko proizvajajo spore, nato pa padajoči dež te spore dviguje v zrak, vlažni zrak pa širi vonj. Bakterije uspevajo v vlažnih razmerah, spore pa proizvajajo v sušnih obdobjih, zato je geosmin najbolj izrazit ob prvem deževju, ko je zaloga spor največja. 


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.