##IMAGE-3312088##

Od tragične nesreče pri Krškem, ki je zahtevala življenje 21-letnega B. P. iz Sevnice, je minilo že šest let in pol, a še vedno ni dobila dokončnega sodnega epiloga. Voznik, ki naj bi prehiteval v škarje in s tem povzročil nesrečo, je bil sprva na krškem okrožnem sodišču opran krivde, na oprostilno sodbo pa se je tožilstvo pritožilo. Višje sodišče je tako zadevo vrnilo v ponovno sojenje na prvostopenjsko sodišče, ki je po kar nekaj poskusih le uspelo izpeljati sojenje.

Pozivi, naslovljeni na Gorazda Mikšo, domnevnega povzročitelja nesreče, so se namreč vztrajno vračali na sodišče, zanj je bila celo razpisana tiralica, tako da so za zagotovitev navzočnosti odredili pripor, v katerega so ga organi pregona pripeljali iz Nemčije. Pripor je bil prejšnji teden po izreku sodbe, tokrat obsodilne, odpravljen.

Nesreča se je zgodila 27. marca 2002 nekaj pred četrto uro popoldne, ko se je 21-letni Sevničan peljal z meganom po glavni cesti iz Sevnice proti Krškemu. Ko je bil le še za streljaj oddaljen od brestaniškega mostu čez Savo, je nasproti z nexio pripeljal danes 44-letni Gorazd Mikša iz okolice Maribora in prehiteval voznika vlačilca.

Voznik megana je začel zavirati in se umikati v desno, da bi se izognil trčenju z nexio, pri tem pa je zapeljal v odtočni kanal za meteorne vode in izgubil oblast nad vozilom. Začel je bočno drseti na nasproti vozni pas, kjer je trčil v Mikšo. Voznik megana je bil zaradi hudih poškodb takoj mrtev, zelo poškodovan pa je bil tudi Mikša, ki so ga iz vozila izrezali poklicni gasilci.

Mikša je povedal, da tistega dne ni bil v časovni stiski, kot trgovski potnik je bil v več krajih na Dolenjskem in v Posavju, sicer pa je bilo vreme sončno, vidljivost in preglednost na delu ceste, kjer je prehiteval vlačilca, pa dobra. “Preveril sem, če lahko varno prehitevam, videl sem okoli 300 metrov daleč, po sredini ceste je bila črta prekinjena.

Če cesta ne bi bila prosta, ne bi šel prehitevati. Sicer pa sem zaključil prehitevanje na mojem pasu in nisem prišel v kontakt s tovornjakom, ki sem ga prehiteval,” je na prvi obravnavi dejal Mikša.

Tokrat se ni hotel zagovarjati, preveč slabo se je počutil, na nogi se mu je menda spet odprla rana, sicer pa je imel zaradi nesreče že več kot 20 operacij, za hojo še vedno uporablja bergle.

Okrožna državna tožilka Barbara Jenkole Žigante je tudi po ponovljenem sojenju vztrajala pri obtožbi, saj je dokazni postopek dokazal vzročno zvezo med protipredpisno vožnjo in posledico.

“Zaradi prehitevanja pred nepreglednim ovinkom sta zavirala tako voznik megana kot voznik vlačilca, ker sta ocenila, da gre za nevarno prehitevanje, tudi priči sta potrdili, da je bil Mikša s svojim avtom vzporedno z vlačilcem, ko se je izza ovinka pripeljal megane.

Zato je bila reakcija slednjega potrebna in razumljiva,” je opozorila tožilka in predlagala pogojno kazen 8 mesecev zapora na preizkusno dobo dveh let, čemur je sledil tudi sodni senat, ki mu je predsedovala sodnica Marija Vrisk.

Takšna je bila odločitev kljub vztrajanju Mikševega odvetnika Branka Rožmana, da prehitevanje ni bilo razlog za nesrečo. “Voznik tovornjaka je vozil dosti bolj počasi od dovoljene hitrosti, cesta je bila pregledna, zato se je tudi Mikša odločil za prehitevanje.

Ob pravilnih reakcijah soudeležencev v prometu to prehitevanje ni bilo nevarno, žal pa je mogoče le ugibati, zakaj je voznika megana obrnilo in je končal na voznem parku obdolženega. Mikša je prehitevanje končal varno in je vzročna zveza med njegovim prehitevanjem in prometno nesrečo pretrgana,” je bil prepričan odvetnik, čemur je pritrdil tudi Mikša. Sodišče pa njegovemu razmišljanju ni sledilo. Sodba še ni pravnomočna.