Slaba tri leta so minila od hude prometne nesreče, ki se je zgodila na mostu v Krškem. Takrat 32-letni Primož Černelč je z BMW-jem 530 D preko dvojne polne črte in preko otoka za preusmeritev vozil začel prehitevati dve vozili in trčil v AX-a, ki ga je vozila nič hudega sluteča 52-letna Dragica Repec iz Krškega.

Trk je bil tako silovit, da je BMW-ju odtrgalo prvo kolo, trčil je še v kangooja, avto pa se je ustavil 120 metrov od kraja nesreče.

Dragica, ki se je zadnji oktobrski večer vračala iz službe, je imela veliko srečo, da so bili poklicni gasilci pri njej v dveh minutah, zdravstveno osebje pa v štirih. Njeno življenje je zaradi nesreče, ki se je zgodila le nekaj sto metrov od njenega doma, tri tedne viselo na nitki, še danes pa čuti posledice silovitega trčenja.

Po nesreči zaradi hudih poškodb celo zdravniki niso verjeli, da bo preživela, spisek hudih poškodb je bil namreč dolg: številni zlomi noge, reber, lopatice in medenice, poškodovano črevesje, počena vratnica, poškodbe po glavi, notranje krvavitve…

Po pritožbi višja kazen

Černelč je bil na krškem okrajnem sodišču spoznan za krivega povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti in obsojen na deset mesecev zapora, na sodbo pa sta se pritožili obe strani: okrožna državna tožila Andreja Haler, ki je predlagala višjo kazen, kot Černelčev zagovornik Dušan Medved, ki je menil, da obdolženemu krivda ni dokazana in predlagal oprostitev oziroma pogojno kazen.

A Višje sodišče v Ljubljani je odločilo tožilstvu v prid, čeprav je že sodišče prve stopnje vsa odločilna dejstva pravilno ugotovilo, in dosodilo leto in pol zapora.

Da se je sodišče odločilo za zaporno kazen, je več razlogov, ne le objestna vožnja – nesreča se je po izračunih izvedenca zgodila, ko je Černelč peljal s hitrostjo okoli 100 km/h (omejitev na tem delu ceste je 50 km/h), tovorno vozilo pred seboj je prehiteval preko dvojne polne črte, vozil je pijan – napihal je skoraj dva promila alkohola, bil pa je že kaznovan zaradi prometnih prekrškov.

"Edina primerna sankcija, s katero je mogoče doseči namen kaznovanja, je kazen zapora, pogojno obsodbo namreč sodišče izreče za družbeno manj nevarna kazniva dejanja in družbeno manj nevarnemu storilcu, pri katerem je podana pozitivna prognoza bodočega vedenja, da kaznivih dejanj v bodoče ne bo več ponavljal," je sklenilo višje sodišče in hkrati opozorilo na zavestno malomarnost voznika. S sodbo Višjega sodišča je kazen postala pravnomočna.

Arhiv Dolenjskega lista