##IMAGE-3031332##

Od 16. 9. do 23. 9. vsako leto v tem času mesta in kraji po Evropi spodbujajo k aktivnim oblikam mobilnosti. Letos še posebej, saj je 20. jubilejni evropski teden mobilnosti.

Vedno bolj občutimo posledice toplogrednih plinov, zrak in voda sta onesnažena, priča smo velikim podnebnim spremembam (ekstremne suše, poplave), orkani pustošijo in vse skupaj uničuje celotna področja in kar je najhuje - terja celo človeška življenja.

Vsled vseh naravnih katastrof tarnamo, toda vprašajmo se, kdo je glavni krivec za to. Seveda, mi ljudje, sami si uničujemo naš modri planet in ogrožamo sebe in prihodnost naših otrok , vnukov in pravnukov.

Živimo sodoben življenjski slog, brez avtomobila si življenja sploh več ne predstavljamo. Vendar ne pomislimo na to, da s tem porabimo eno tretjino primarne energije in izpušne pline pošiljamo v zrak.

Zakaj ne bi rajši uporabljali javni potniški in železniški promet, v kolikor pa je možno uporabljali kolo in hojo. Ne samo, da bi zmanjšali izpuste, veliko bi storili tudi za svoje zdravje, zmanjšali bi prometne nesreče, poškodbe in tudi smrti, prispevali bi k čistejšemu zraku v mestih, kakovost bivanja bi se izboljšala, da ne govorimo o zdravju. Če bi se vsakdo vsaj malo držal tega, bi storili že veliko.

Vsekakor pa bi tudi država morala poskrbeti za učinkovit javni potniški in železniški promet, ter vzpostaviti čim več kolesarskih stez. Prav tako bi tudi v centih mesta morale obstajati ulice, ki bi bile brez avtomobilov, namenjene samo pešcem.

Za vzgled nam je lahko Rotterdam, kjer je leta 1953 nastala prva taka ulica. Na Danskem v Kopenhagnu pa obstaja najstarejša in največja pešcona. Zaslužijo si vse pohvale, prispevali so k čistejšemu zraku, otroci so bolj varni, posledično je manj nesreč in te ulice so tudi bolj zelene, zasajeno je drevje in cvetje.

Veliko krajev in mest pa se je tudi odločilo, da v mestu sploh ne bo avtomobilov, kot so Benetke, Cinque terre, Gent, staro mestom Rodos in otok Sark v Rokavskem prelivu in mogoče je še kakšno. Tam so zgradili garažne hiše na obrobju mesta in ljudje veselo kolesarijo in hodijo peš v mesto. Tako je to tudi velika spodbuda ljudem za aktivno življenje. Počutijo se boljše, kajti že kratka hoja veliko prispeva za zdravje.

Lepo bi bilo, da bi se tega vsi zavedali, tudi naša mesta in kraji bi imela čistejši zrak, zdravje bi se izboljšalo, prispevali pa bi tudi delež, da naš modri planet ostane še naprej modri in zagotovili našim potomcem zdravo življenje.