M. M., arhiv DL

Ponoči je močno deževalo, čez dan se bo ogrelo do 32 stopinj Celzija, že popoldne, zvečer in v prvem delu noči pa so ob nevihtah možni močnejši nalivi in sunki vetra, lokalno bo tudi toča. A kot opozarjajo na spletnih straneh Agencije za okolje, slednje velja predvsem za območje severne in osrednje Slovenije.

Ob zadnjih zelo vročih popoldnevih smo bili sicer že deležni močnejših neviht, tudi včeraj popoldne in sredi noči je močno grmelo. Strela je lep in dramatičen pojav v naravi, vendar lahko povzroči tudi veliko škode, saj lahko udari v človeka ali objekt, ju pri tem resno poškoduje oz. je lahko celo usodna, pa opozarjajo na spletnih straneh Uprave za zaščito in reševanje.

M. M., arhiv DL

Lani je bilo v Sloveniji zabeleženih 28 udarov strele v objekte, ki so se k sreči končali brez posledic, in 57 udarov, ki so povzročili požar. Dve osebi sta bili zaradi udara strele poškodovani, v letošnjem letu je ena oseba izgubila življenje, petkrat pa je strela povzročila požar na objektih.

Strela in grmenje kot naraven pojav

Električna polja nastanejo predvsem ob močnih navpičnih gibanjih zračnih gmot, trenju ter nastajanju padavin in njihovi pretvorbi. Strela, ki jo vidimo kot blisk in slišimo kot grmenje, nastane ob razelektritvi (električno praznjenje). Strele večinoma udarijo med nevihtnimi oblaki ali njihovimi deli, včasih pa tudi med oblaki in zemljo. Strela išče pot najmanjšega odpora, to je pot, kjer je zrak najbolj ioniziran (razdeljen na pozitivne in negativne naboje) oziroma bolj električno prevoden. Električni tok v streli doseže jakost do sto tisoč amperov. Električna polja nastajajo tudi v lepem vremenu, vendar tedaj niso tako močna. Strelo spremlja močan pok, ki nastane, ker zrak v kanalu strele v trenutku zažari in se močno razširi, takoj nato pa spet skrči. Zvočni valovi se ob poku odbijajo od tal in zračnih gmot, zato slišimo te poke kot grmenje. Po času, ki mine od bliska do groma, ki ju zaznamo, lahko približno ugotovimo oddaljenost bliska od mesta, kjer smo. Tri sekunde pomenijo razdaljo približno enega kilometra.

Pred nevihto poiščite zavetje

M. M., arhiv DL

Pred strelo ste varni samo v hišah s strelovodom ali v avtomobilu. Strela ubija vsako leto v gozdovih in dolinah, planinah in gorah, skratka tudi tam, kjer ne bi nikoli pričakovali, so zapisali na spletnih straneh Uprave za zaščito in reševanje.

Ob tem še svetujejo, da poslušate vremenska poročila in pazite na vremenske pojave. Vročinska nevihta je najpogosteje spomladi in poleti, ko se zrak zelo segreje. Hladna fronta se najpogosteje pojavi s silovitimi in nenadnimi nevihtami. Kjer je bilo še maloprej lepo vreme in jasno nebo, zelo hitro nastanejo kopasti oblaki in kmalu nato se razbesni nevihta.

Kopasti oblaki s temnim vznožjem in razcefranimi robovi ter oddaljeno grmenje so že znamenja za preplah, že skrajno nevarne pa so razelektritve v ozračju (lasje stojijo pokonci, prasketanje...).

Edina učinkovita zaščita pred strelo je, da se pravočasno zatečete v varno zavetje, še opozarjajo reševalci. Če ste se ušteli in vas je ujela nevihta, ste posebno ogroženi na vrhovih, grebenih, v bližini osamelih dreves ali pod njimi, ob vodnih žilah in žlebovih, na vznožju skalnih sten, pri votlinskih vhodih, pod daljnovodi. Manj nevarno (nikakor pa ne varno) je v dolinah, globelih, približno 15 m od skalnih sten.