##IMAGE-3305267##

V dnevnih poročilih policijskih uprav velikokrat beremo, da so policisti zaradi takšnih ali drugačnih prekrškov zasegli vozilo. Ne piše pa, kaj se je z njimi zgodilo potem. O usodi vozil, ki jih zasežejo ne glede na lastništvo, saj se ukrep nanaša na voznika, odloča pristojno sodišče, v primeru novomeške policijske uprave okrajno sodišče v Novem mestu, in sicer, ali se ga uniči, proda, predela ali vozniku vrne.

“Dolenjski in belokranjski policisti so od aprila lani, ko je začel veljati novi zakon o varnosti cestnega prometa, z začasnim zasegom preprečili 103 voznikom ponovitev hujšega oziroma novega prekrška, letos pa so jih do vključno 7. marca zasegli 17,” je povedala Alenka Drenik, tiskovna predstavnica novomeške policijske uprave, in pridala, da je ta ukrep namenjen tisti skupini voznikov, ki s svojim ravnanjem najbolj ogrožajo udeležence v prometu in predstavljajo najhujše kršitelje.

Zakon določa, da policisti zasežejo vozniku vozilo, s katerim so ga zalotili pri hujšem prekršku, to pa je tisti, za katerega je predpisanih najmanj 250 evrov globe in kazenske točke ali prepoved vožnje motornega vozila.

“Ob tem, da je voznik storil hujši prekršek, morajo za zaseg obstajati tudi drugi razlogi. In sicer, če je bil v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovan zaradi istega prekrška, med njimi: prekoračitve hitrosti v naselju za več kot 30 km/h, izven naselja za več kot 40 km/h ali na avtocesti in cesti, rezervirani za motorna vozila, za več kot 50 km/h; vožnje pod vplivom alkohola ali mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi; odklon preizkusa alkoholiziranosti ali strokovnega pregleda …” je nizala Drenikova in dodala, da velikokrat policisti zasežejo vozila, ki tehnično niso brezhibna in so dotrajana ter tako nevarna vozniku in ostalim udeležencem v prometu.

Lani uničili 49 vozil, letos že 11

Oddelek za prekrške okrajnega sodišča v Novem mestu je lani prejel 55 obdolžilnih predlogov, po katerih so kršiteljem začasno odvzeli motorna vozila, v letu 2009 pa do 6. marca že 11.

“Lani je bilo 49 vozil uničenih in šest vrnjenih kršiteljem, letos pa vrnjeno eno in štiri uničena. Sodišče je lani v treh primerih sicer odločilo, da vozila prodajo, vendar prodaja, za katero je po predpisih pooblaščen davčni organ, ni bila uspešna, zato so bila tudi ta v izogib visokim stroškom kasneje uničena,” je navedla Zofija Redek, podpredsednica novomeškega okrajnega sodišča.

Sodišče v vsakem primeru posebej ugotavlja in tehta, ali gre za vozilo, ki je v pretežni meri namenjeno za izvrševanje cestnoprometnih prekrškov (trdovratno povratništvo), in ali ima lastnosti, zaradi katerih je podana splošna nevarnost.

“Kadar se sodišče odloči za odvzem, v sodbi kršitelju pojasni, zakaj ga šteje za nevarnega voznika, ki ga zaradi varovanja življenja in zdravja drugih udeležencev izključi iz prometa tako, da mu pač vozilo, ki ga uporablja, vzame. Za uničenje vozila pa se najpogosteje odloči prav zaradi neizpravnosti vozil, zanemarjenosti in njihove majhne vrednosti. Po izkušnjah sodeč je njihova prodaja neuspešna, povzroči pa nesorazmerno velike stroške,” je dejala Redkova.

Vozilo uničijo pod nadzorom Komisije za zasežene predmete, imenovane za območje okrožnega sodišča v Novem mestu, in v sodelovanju s pooblaščeno organizacijo za razgradnjo vozil. Zasežena vozila hrani sodni izvršitelj Nikola Trifunovič, ki ima po odločbi ministra za pravosodje od konca leta 2007 pooblastilo za hrambo in opravljanje z zaseženimi predmeti na območju sodišča v Novem mestu.