##IMAGE-3310535##

Prenova zakona, ki je precej zaostril ukrepe v primeru vožnje pod vplivom alkohola, kot kaže učinkuje, kar se je zgodilo prvič, saj običajno višje kazni za prometne prekrške niso imele večjega in predvsem ne dolgoročnega učinka na prometno varnost. Zdaj pa začasni podatki za prvih devet mesecev leta kažejo na kara za eno tretjino manj nesreč s smrtnim izidom.

Število smrtnih žrtev prometni nesreč se je z lanskih 233 v enakem obdobju letos zmanjšalo na 157. S tem se je Slovenija približala cilju, ki je največ 171 smrtnih žrtev v letu 2008.

Leta 2007 je bilo število smrtnih žrtev na milijon prebivalcev v Sloveniji 146, kar je 70 odstotkov nad povprečjem EU, ki je znašalo 86 žrtev. Če se bo varnost v cestnem prometu letos nadaljevala, se bo Slovenija z 78 žrtvami na milijon prebivalcev umestila v povprečje EU, so izpostavili na petkovem posvetu Road Safety PIN Talk v Ljubljani, ki ki sta ga organizirala Evropski svet za prometno varnost (ETSC) in direktorat za promet pri slovenskem ministrstvu za promet.

Na posvetu so bile prikazane možnosti, kako se lahko Slovenija pri svojih prizadevanjih za izboljšanje varnosti v cestnem prometu zgleduje po napredku v drugih državah EU, so sporočili z ministrstva za promet. Skladno s splošnim trendom v vzhodnoevropskih državah je bilo število smrtnih žrtev v Sloveniji lani za pet odstotkov višje kot leta 2001. Ta porast je precej oddaljen od meje povprečnega letnega zmanjšanja za 7,4 odstotka, ki bi jo države članice EU morale doseči, če želijo uresničiti cilj - od leta 2001 do leta 2010 razpoloviti število smrtnih žrtev na cesti.

Skromni rezultati vzhodnoevropskih držav so delno vplivali na veliko počasnejše splošno znižanje celotnega števila smrtnih žrtev v EU, ki danes znaša 4,2 odstotka, zaradi česar se je prvotni rok doseči cilj do leta 2010 sedaj premaknil na leto 2018. V primeru Slovenije to pomeni, da bo država za doseganje omenjenega cilja EU potrebovala temeljito spremembo pri zniževanju števila smrtnih žrtev.

Strokovnjaki, ki so sodelovali na posvetu, so razpravljali tudi o podrobnih podatkih glede na posamezne regije in tipe cest. Poudarili so, da se več kot 57 odstotkov smrtnih nesreč na cesti zgodi le v treh od dvanajstih slovenskih statističnih regij. Hkrati so izpostavili, da se na lokalnih cestah zgodi sorazmerno visok delež nesreč s smrtnim izidom (37 odstotkov), če ga primerjamo z deležem, ki ga imajo lokalne ceste v celotnem prometu (28 odstotkov).