arhiv DL

##IMAGE-3540700##

Danes se je začela nacionalna preventivna akcija alkohol, droge in druge psihoaktivne snovi v prometu. S poostrenim nadzorom, ki ga bodo do nedelje izvajali policisti in občinski redarji, želijo agencija za varnost prometa, ministrstvi za zdravje in za izobraževanje, policija ter nevladne organizacije sporočiti, da alkohol in droge ne sodijo v promet.

Alkohol žal še vedno ostaja eden najpogostejših dejavnikov za najhujše prometne nesreče, v zadnjih letih pa narašča tudi delež drog v prometu, ki prav tako zelo povečujejo tveganje. »Ker se bliža predpočitniški čas, počitnice in dopusti, ki za vse nas pomenijo večjo brezskrbnost, manj obveznosti in tudi več zabave ter prostega časa, je nujno opozoriti vse udeležence v prometu, da je udeležba v prometu pod vplivom alkohola, drog ali drugih psiho-aktivnih snovi zelo tvegana in nevarna,« so poudarili na agenciji.

Vsaka tretja prometna nesreča s smrtnim izidom je posledica alkoholiziranosti

Približno vsaka 11. prometna nesreča se zgodi zaradi alkoholiziranosti povzročitelja, pri nesrečah s smrtnim izidom pa skoraj vsaka tretja. Lani se je zgodilo 1528 prometnih nesreč, ki jih je povzročil alkoholiziran udeleženec, kar je sicer 18 odst. manj kot leto prej. Od tega je zaradi alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč umrlo 32 udeležencev (22 odst. manj kot leto prej), huje poškodovanih je bilo 140 ljudi (20 odst. manj kot leto prej), lažje poškodovanih pa 630 (25 odst. manj kot leto prej.

Najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč pod vplivom alkohola so bili lani stari od 25 do 34 let. Zakrivili so 354 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 11 ljudi.

Letošnje statistika boljše, a je višja povprečna stopnja alkoholiziranosti

Zaradi vožnje pod vplivom alkohola se je letos do 15. maja zgodilo 456 prometnih nesreč, kar je 11 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. V prometnih nesrečah, ki jih je povzročil alkoholiziran udeleženec, je umrlo osem ljudi oz. 47 odst. manj kot v enakem obdobju lani, ko je umrlo 15 ljudi. Manj je bilo tudi poškodovanih, hudo poškodovanih je bilo letos 37 (8 odst. manj, lažje poškodovanih pa 173 (6. odst. manj).

Največ prometnih nesreč pod vplivom alkohola so letos povzročili stari od 35 do 44 let, največ ljudi pa je v prometnih nesrečah umrlo zaradi povzročiteljev, starih od 25 do 34 let, ki so povzročili smrt štirih ljudi. Povprečna stopnja alkohola povzročiteljev prometnih nesreč je letos malenkost višja, in sicer 1,46 g/kg, povprečna stopnja povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč pod vplivom alkohola pa je 1,76 g/kg.

Alkohol in droge vplivajo na sposobnosti mišljenja in zaznavanja

Zaradi alkohola se zmanjšujejo sposobnosti varnega sodelovanja v prometu, zaznava, predvidevanja in presoje ter odločanja. Zato se zaradi vpliva alkohola že pri koncentraciji 0,5 promila verjetnost povzročitve prometne nesreče podvoji, pri 1,1 promila alkohola pa 8-krat poveča v primerjavi s treznim voznikom, so v agenciji navedli v sporočilu za javnost.

»Tega se premalo zavedajo predvsem mladi, neizkušeni vozniki, ki v povezavi še z drugimi dejavniki, kot so vpliv vrstnikov, prehitra vožnja in dokazovanje, uporaba mobilnega telefona, vožnja ponoči in utrujenost, lahko zelo hitro pripeljejo do zelo hudih posledic,« so opozorili in pozvali mlade in njihove starše, da je vožnja pod vplivom alkohola, prepovedanih drog in psihoaktivnih snovi nesprejemljiva. »Skupaj naj se dogovorijo, kako bodo na varen način prišli tudi domov z zabave,« so še dodali.