Arhiv Štajerskega Tednika

Objestna, tvegana in neprilagojena vožnja poveča nevarnost za nastanek prometne nesreče. Hitrost vožnje kot dejavnik tveganja pomembno prispeva tudi k teži posledic prometnih nesreč ter številu hudo in smrtno poškodovanih. Višje kot so hitrosti, praviloma težje so posledice prometnih nesreč. Neprilagojena hitrost je kriva za kar 18 odstotkov vseh prometnih nesreč in je še vedno najpogostejši vzrok za prometne nesreče s hujšimi posledicami, opozarja AVP.

V prvem polletju 12 mrtvih

Od januarja do konca junija letos se je zaradi neprilagojene hitrosti zgodilo 1735 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 12 ljudi, 164 pa jih je bilo huje poškodovanih, so sporočili z AVP. Zato voznike s sloganom Vozimo pametno pozivajo, da vozijo strpno in prilagodijo hitrost vožnje veljavnim omejitvam, svojemu znanju ter izkušnjam in razmeram na cesti. Največje prekoračitve hitrosti se sicer dogajajo v naseljih, šele nato na avtocestah in hitrih cestah, medtem poudarjajo na AVP.

"Raziskave kažejo, da se pri povečanju hitrosti s 30 na 50 kilometrov na uro možnost za nesrečo s smrtnim izidom poveča kar za osem do devetkrat. Ali drugače povedano, če na kratke razdalje vozimo s povprečno hitrostjo 50 namesto 30 kilometrov na uro, ne pridobimo bistveno na času, lahko pa se pot konča usodno. Zato voznike pozivamo, da hitrost prilagodijo razmeram v prometu," je v video nagovoru ob začetku letošnje akcije Hitrost izpostavila direktorica AVP Simona Felser.

Preberite več v Štajerskem Tedniku