Arhiv Lokalno.si

Verjetno večina Novomeščanov pozna domačo meteorološko postajo na  220 metrov visokem Žibertovem hribu, tistih, ki bi vedeli, da v Novem mestu merijo vreme že od leta 1858, je pa najbrž precej manj. Prvi Novomeščan, ki je imel barometer in termometer, je bil Ferdinand Seidl, ki je vreme meril pri frančiškanski cerkvi. To nam je povedal Andrej Lah, ki smo ga obiskali na meteorološki postaji, kjer že skoraj dve desetletji beleži podatke in opazuje vreme. V nadaljevanju je povedal: ''To je bila za nas prva novomeška opazovalna postaja. Po nekaj letih so jo preselili k stari vrtnariji pod grmskim gradom, kjer je bila do vojne. Po njej je bila nekaj časa pri gostilni Jakše na Drski, v 50. letih so jo spet preselili v Gotno vas na lokacijo današnje tovarne Revoz, od leta 1972 pa je na Žibertovem hribu.''

Andrej Lah nas nato pospremi do opazovalnega prostora in pove, da vsako uro (od 5. do 15. in od 20. do 22. ure) odčita temperaturo, relativno zračno vlago, hitrost in smer vetra ter zračni tlak, opazuje pa še vremenske pojave (oblačno, delno oblačno, jasno, zamegljeno ...). ''Vse te podatke pošiljamo v Ljubljano, od tam pa pridejo do medijev in drugih zainteresiranih,'' opiše svoje delo Andrej Lah.

Preberite še ...

Gospodarstvo

Ko voda pokaže moč: Kaj nas brani pred naslednjo naravno katastrofo?

Kot zanimivost pove, da so naprave v tako imenovanem opazovalnem prostoru po vsem svetu postavljene skoraj povsem identično, npr. naprava za merjenje temperature mora biti dva metra od tal, pod dvojno streho in podobno. To pomeni, da bi vremenska postaja v Novem mestu ob enakih pogojih izmerila enake podatke kot na primer postaja v Šanghaju. Se pa na Žibertovem hribu meri tudi radiacija, a to poteka avtomatsko. ''Po katastrofi v Černobilu so po vsej Sloveniji postavili posebne sonde, ki so del mreže varovanja pred radiacijo. Do zdaj še ni bil zabeležen noben skrb vzbujajoč podatek, le v začetku, ko sondi (dve sta) še nista bili natančno umerjeni, se je vsake toliko časa sprožil alarm - seveda ne zaradi radiacije.''

''Da bi v minulih 20. letih kdaj zapadlo toliko snega, da se ne bi mogel prebiti do službe, se ni zgodilo, se je pa zgodilo, da sva prav zaradi snega s kolegom Iztokom Mazovcem zamudila na delovno mesto. Avtomobil je bilo treba pustiti v dolini in peš na Žibertov hrib. Če se prav spomnim, je, odkar delam, največ snega namedlo na silvestrovo leta 1989 in sicer dobrih 40 cm,'' se je Andrej spominjal minulih let in dodal, da so imeli njegovi predhodniki več vremenskih težav poleti kot pozimi.

Ker je opazovalnica na najvišji točki ožjega območja Novega mesta, so bile velik problem strele. Kadar je treščilo, je'vrag vzel elektriko in telefon. Takrat ni bilo niti odčitavanja, niti pošiljanja podatkov. Problem so rešili tako, da so opazovalni prostor omrežili oziroma zgradili Faradayevo kletko. Čeprav podatke zbirajo že 150 let, Andrej pove, da so najbolj zanesljivi tisti od leta 1951 do danes. Zdaj jih urejajo in sortirajo in čeprav še niso zbrani prav vsi podatki, Andrej pove, da je bila najvišja temperatura v Novem mestu izmerjena julija leta 1980 - 37,5 st.C. Najhladneje pa je bilo februarja leta 1956. Termometer (bolje bi bilo zapisati mrzlo meter) je kazal minus 25,6 st.C.

Preden smo se poslovili, smo še izvedeli, da je bila nekoč srednja meteorološka šola v Beogradu, a tisti, ki po Sloveniji opazujejo vreme, je niso obiskovali. Imajo peto ali šesto stopnjo izobrazbe, posebnosti svojega poklica pa so se priučili v Ljubljani na Agenciji RS za okolje. Kljub temu, da ni vremenoslovec, smo ga izzvali, če si upa napovedati vreme za ta konec tedna. ''Ni problema. Precej vroče bo še, tudi kakšne popoldanske plohe ne bodo presenečenje. Temperatura pa v glavnem okoli in malo nad 30 stopinjami,'' je izstrelil Andrej in nam med smehom še zaupal:' 'Sem prebral na naši spletni strani.''

Galerija

Arhiv Lokalno.si