Arhiv NTRC

Onesnaževanje zaradi prometa močno prispeva k podnebnim spremembam. Promet je področje z najvišjimi izpusti, povzroča namreč kar tretjino vseh izpustov. Na področju, ki ni vključeno v sistem trgovanja z emisijskimi kuponi, kamor med drugim sodijo kmetijstvo, stavbe, ravnanje z odpadki in del industrije, povzroča promet več kot polovico izpustov ogljikovega dioksida. Poleg tega prinaša tudi druge težave, avtomobili in ceste zasedajo velik del prostora. Promet vpliva na onesnaženost zraka v mestih, kar povzroča veliko smrti. Zaradi onesnaženega zraka v Evropski uniji glede na ocene umre 400 tisoč ljudi letno, na ravni Slovenije od 1.400 do 2 tisoč ljudi letno.

Da je dosedanja prometna politika preveč pozornosti posvečala gradnji cest, zaradi česar smo državljani postali odvisni od avtomobilov, opozarja strokovna sodelavka društva Focus Marjeta Benčina. Marsikdo brez svojega vozila namreč ne more priti od točke a do točke b. O naši navezanosti na vozila priča tudi to, da so slovenska gospodinjstva glede na delež proračuna, ki ga namenijo za mobilnost, v vrhu Evropske unije. Za uporabo osebnega vozila, javnega prevoza ter nakupa drugih prevoznih sredstev namenjajo več kot 16 odstotkov svojega proračuna. Slovenci večino denarja namenimo za posedovanje in vzdrževanje osebnih vozil. Za javni prevoz in drugo mobilnost namenimo veliko manj. 

Nujna so vlaganja v javni promet

Da je naš prometni sistem, ki temelji na individualni mobilnosti, izjemno potraten, opozarja izr. profesor dr. Matej Ogrin z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. »Energetska draginja še posebej tepe države s takšnim prometnim sistemom, kot ga imamo v Sloveniji,« poudarja. Ne zdi se mu prav, da odgovorne ob podražitvah goriv skrbi le regulacija njihovih cen. Veliko bolj pomembno bi bilo, da bi zmanjšali potrebo po prometnem povpraševanju. Odgovor na to je krepitev javnega potniškega prometa.

Preberite še ...

Trendi · Oglas

NEO novosti, Telekom Slovenije navdušuje z novimi funkcionalnostmi

Po prepričanju Mateja Ogrina se država problema povečanega prometa loteva slabo. Tudi v obdobju trenutne energetske krize se odgovorni po njegovem opažanju premalo ukvarjajo z vprašanjem, kako bi krepili naš javni promet, ki je med najslabšimi v regiji in Evropi. Številni pomembni ukrepi so sicer zapisani v strateških dokumentih, vendar odgovorni ne prepoznajo, da je napočil skrajni čas za njihovo uresničitev. Medtem ko je pri stavbah mogoče zaznati prehod k večji energetski učinkovitosti in uporabi obnovljivih virov energije, vpeljave takšnih sprememb v promet še ni na vidiku, pravi sogovornik.

Zmanjševanja energije v prometu ne bomo dosegli z ukrepom, znanim pod imenom par-nepar, ko so na nekatere dneve lahko vozili samo lastniki avtomobilov s sodimi in na druge dneve lastniki avtomobilov z lihimi števili na registrskih tablicah. Javni promet je treba okrepiti tako, da bodo ljudje z njegovo pomočjo hitro in preprosto opravili ponavljajoče se poti. »Ko bomo v Sloveniji to uredili, bomo kvečjemu ulovili povprečje razvitosti javnega potniškega prometa na ravni Evropske unije. Še daleč pa bomo od tega, da bi vzpostavili najboljši možen sistem.«

Foto: TS

Preberite več v Novem tedniku