Arhiv Štajerskega Tednika

Ko so območje v šestdesetih letih začeli poseljevati zasebni graditelji, so si morali sami financirati asfalt in kanalizacijo. Do ekspanzije blokovske gradnje v bližini je ulica živela dokaj mirno. V osemdesetih letih pa je začelo zalivati kleti. Odgovorni so pojasnjevali, da gre za stoletne vode, četudi se je poplavljanje nadaljevalo ob vsakem večjem nalivu. Posamezniki, nekateri so si uredili tudi kletna stanovanja, so iz leta v leto imeli večjo škodo. Nobeden od odgovornih se s stanjem ni želel niti seznaniti, kaj šele, da bi lastnikom hiš pomagal iz težav, ki jih niso sami povzročili, ampak so bile posledica intenzivne izgradnje, ki pa ni bila podprta s sočasno izgradnjo infrastrukture oz. njeno širitvijo. Investicije iz prejšnjih let, ki so se sicer dogajale na Peršonovi, pa so bile v prvi vrsti namenjene reševanju infrastrukturnih problemov vseh tistih, ki so bili naknadno priklopljeni na obstoječi kanalizacijski sistem. Staroselcev nanj niso preklopili, še vedno je vsako večje neurje zahtevalo vklop potopnih črpalk in strah pred novim zalitjem.

V prvi polovici septembra letos pa se je rekonstrukcija Peršonove ulice v zmanjšanem obsegu začela. Četudi so jo dolgo napovedovali, je prišla tako rekoč čez noč, brez vidnejše objave, sploh pa brez napisne table za rekonstrukcijo oz. podatki o obsegu del, začetku in koncu, izvajalcih, nosilcu itd. Bojda ta ni potrebna, ker gre za rekonstrukcijo pri okrog 600.000 evrih javnega denarja. Če pa lastnik hiše obnavlja streho, pri investiciji okrog 10.000 evrov, čaka izvajalca brez table lepa kazen. Morda pa teh podatkov niti ne bi „potrebovali“, če bi investicija potekala nemoteno ob kakovostno pripravljenem projektu.

Preberite več v Štajerskem Tedniku