... pišemo na naslovnici današnjega novega, tiskanega Dolenjskega lista. Če bi danes na novo po mesecih poimenovali vremenske pojave, bi, ko bi se iz uro v uro menjavala dež in sonce, temu rekli majsko in ne aprilsko vreme. Z vremenom je nekaj narobe. Sledijo si tople zime skoraj brez snega, spomladanske pozebe, deževne pomladi … O tem in o vzrokih za vremenske in podnebne spremembe, ki jih doživljamo v 21. stoletju, je za Dolenjski list tokrat spregovoril vremenoslovec Andrej Velkavrh, ki pravi, da te niso izmišljene, da nanje kot neizpodbitna dejstva kažejo številke. 

Za Zemljo bi bilo sicer dobro, če bi se znebila človeka

Danes najbolj prepoznaven obraz slovenskega vremenoslovja med drugim pravi: ''Vsako leto objavijo, kdaj smo porabili količino naravnih virov, ki pripada naši generaciji, in kdaj začnemo porabljati naravne vire, ki pripadajo prihodnjim generacijam. Že ti podatki kažejo, da porabimo preveč. Vsi gledamo samo na podnebne spremembe, vendar to ni edini problem. Z našim načinom življenja ogrožamo tudi preživetje prihodnjih generacij. Že zato bi se morali omejiti. Uničili si bomo vodo. Proizvajamo polutante in z njimi onesnažujemo okolje. Proizvajamo snovi, ki nam škodijo in čedalje bolj postajajo del našega okolja. Ena takih snovi je mikroplastika. V vodo spuščamo snovi, ki so hormonski motilci in povzročajo neplodnost pri živalih in tudi pri ljudeh. Plodnost moških se je v zadnjih sto letih bistveno zmanjšala. Težav pri zanositvi je danes pri parih čedalje več. Že zato je obstoj človeka na zemlji vprašljiv. Za Zemljo bi bilo sicer dobro, če bi se znebila človeka, če se ne bi več tako razmnoževal. Na Zemlji nismo sami. Ko se širimo, povečujemo svoje potrebe in jemljemo življenjski prostor drugim živim bitjem, od katerih pa smo tudi odvisni, a se tega ne zavedamo. Sam sicer nisem veren človek, vendar pravim takole: Bog je dal Zemljo človeku v upravljanje in dal mu je tudi pamet, da bi svoj življenjski prostor upravljal s pametjo. Vsak, ki je kristjan, bi, če bi bil do sebe res pošten in iskren, dejansko videl, da to, kar počne, nikamor ne pelje. Če nisem veren, to ne pomeni, da sem zaradi tega manj odgovoren. Ne vem, kdaj bomo ljudje spoznali, da je to, da voziš smeti, med katerimi so tudi snovi, ki so na daljši rok zelo škodljive, v naravo, narobe. Ena kapljica motornega olja onesnaži en kubičen meter vode. Če pustiš v naravi prazno plastenko olja in če tistih nekaj kapljic, ki so v njej ostale, steče v zemljo, bo to onesnažilo toliko in toliko podtalnice.''

Veliko več torej v aktualnem Dolenjcu.