Kaj ima abrahamovanje s prometnimi nesrečami
Dekoracija s prometnimi znaki, predvsem tistimi za omejitev hitrosti, postaja že tradicionalen element rojstnodnevnih praznovanj. Pozanimali smo se, kakšne težave imajo zaradi tega upravljavci cest, koliko tovrstna »okrasitev« stane davkoplačevalce in ali je do prometnega znaka mogoče priti tudi povsem legalno.

Na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI), ki upravlja z državnimi cestami, so priznali, da imajo s krajo prometnih znakov težave po vsej Sloveniji: »V lanskem letu je bilo ukradenih 283, uničenih in poškodovanih pa 682 prometnih znakov. Do kraj prometnih znakov prihaja praktično po celotni državi, uničenje oz. poškodovanje prometnih znakov pa se največkrat pojavi na mestih, kjer se vzpostavijo spremembe prometne ureditve (npr. omejitve hitrosti) in na lokacijah, kjer policija ali redarstvo izvajata redni nadzor nad hitrostjo vozil.«
Največkrat izginejo prometni znaki za omejitev hitrosti (pravi ti so namreč ob praznovanju rojstnih dni najbolj priljubljeni), pa tudi razne prepovedi prometa za določeno vrsto vozil, občasno tudi table z napisi krajev (v zadnjem letu je npr. izginil kažipot za Ljubljano). Prometni znaki morda še pogosteje izginjajo tudi na lokalnih cestah, ki jih upravljajo občine.
Na DRSI so opozorili, da se zaradi kraj prometnih znakov soočajo tako s stroški nadomestitve kot s prijavami kraj policiji: »Ocena neposredne škode, ki nastane pri kraji enega prometnega znaka (omejitve hitrosti) brez droga znaša okoli 96 evrov. Če je treba postaviti še drog, je strošek višji in znaša okoli 150 evrov.«
Tisočak za znak
Prometni znaki tudi po lastnih željah
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se