© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Zbirka
Čas branja 5 min.

Porta Alpina – Brezčasno zatočišče vrhunske slovenske umetnosti


Uredništvo
22. 4. 2026, 14.28
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Podjetnik Matej Sodin združuje finance, nepremičnine in umetnost ter na Bledu gradi eno največjih zasebnih zbirk slovenskih umetnikov.

porta-alpina, zbirka
Matej Sodin
Ivan Zajec: Ljubljana, akvarel

V svetu, ki pospešeno oži področje kariernega udejstvovanja, je prava redkost in obenem sreča naleteti na posameznike, ki bi svoj pečat pustili v različnih sferah ustvarjanja. Čeprav je razmišljanje o njihovih skupnih lastnostih precej nehvaležno, se vendarle zdi, da njihova življenjska pot nikoli ni premica, prej preplet stalnega večsmernega in običajno večplastnega odkrivanja. Podjetnik Matej Sodin sodi med tiste, ki jim je obilje darov bilo položeno že v zibelko. Sprva je kazalo, da bo sledil ustaljeni poti svojih staršev v svetu mednarodnih financ, a ga je izrazit čut za estetiko kmalu zapeljal v razvoj nepremičninskih projektov ter likovno umetnost.

Umetnost ga je prevzela že v zgodnjih letih

»Ambicioznost in delavnost sta sicer del mojega genetskega zapisa. A mislim, da so bila ključna leta mojega zgodnjega otroštva, ki sem jih z družino preživel v Veliki Britaniji. Tam je bila predvsem glasbena umetnost – bil sem kar spodoben violončelist – del našega vsakdana. Obenem pa smo z družino pomemben del skupnega časa namenili tudi drugim umetniškim zvrstem. Mene je na primer že od malega navduševala likovna umetnost,« izpostavi Sodin, »in verjetno sem se z impresionističnimi deli srečal, še preden sem znal dobro računati.« Po formativnih letih v tujini je Sodin, nekoliko presenetljivo, nadaljeval s študijem na ljubljanski Ekonomski fakulteti.

porta-alpina, zbirka
Matej Sodin
Matej Sodin

»Razlog je bil ta, da me je preprosto zanimalo preveč stvari in sem z vidika kasnejšega kariernega razvoja moral najti vezivno tkivo med njimi.« Po zaključenem študiju ga je pot vodila v finančno industrijo, od tam pa na nepremičninski trg. Kot izvršni direktor mednarodnega podjetja je tako med drugim sodeloval pri razvoju in prodaji dovršene večstanovanjske palače in vile v središču Ljubljane. »Nepremičnine me niso nikoli zanimale zgolj z vidika ekonomske kalkulacije, ampak predvsem v smislu njihovega vpliva na prostor.

Zanimala me je estetika bivanja in čustveni odziv, ki ga pametno in hkrati lepo oblikovana nepremičnina lahko povzroči pri njenem lastniku,« razloži Sodin, »zato je bila moja odločitev za večji angažma na področju umetnosti na nek način kar pričakovana. Ti dve področji sta drugo z drugim namreč v simbiozi; obe sta tako znanik časa, v katerem živimo, kot tudi hranitelj naših trajnejših vrednot. Čeprav se njeni slogi ves čas spreminjajo, kot se spreminjamo tudi mi, je kakovostna arhitektura večna. In enako velja za likovna dela.«

Mecen ene najobsežnejših zasebnih zbirk pri nas

Tako je Sodin pred približno šestimi leti na Bledu odprl galerijo in jo poimenoval Porta Alpina. »Nomen est omen,« izreče smejoč, »saj ime predstavlja tako trdnost, neminljivost naše dežele, kot tudi stalno prehajanje, rast in stremenje k odličnosti. Želel sem, da Porta Alpina kupce, ko enkrat prestopijo njen prag, v mirnem okolju nagovori z vrhunskimi deli predvsem slovenskih umetnikov. Menim, da so najboljša dela tista, ki sprožijo močan čustveni odziv. To pa je mogoče le v okolju brez hrupa zunanjega sveta. Govoriti morajo platna, ne obilje šumov od zunaj.«

porta-alpina, zbirka
Matej Sodin
Ivan Napotnik: Vesela, 1934, les

Porta Alpina se za razliko od bolj komercialno naravnanih galerij osredotoča predvsem na odkup kakovostnih likovnih del. Tako danes zainteresiranim omogoča vpogled v eno najobsežnejših zasebnih zbirk v Sloveniji, ki jo sestavljajo dela najvidnejših in najkakovostnejših slovenskih umetnikov iz različnih zgodovinskih obdobij. Gre za kuriran izbor, ki združuje imena, ki so oblikovala slovensko narodno identiteto in postavljala temelje naše vizualne kulture. Trenutno razpolaga s približno 3000 likovnimi deli, povečini iz 19. in 20. stoletja. Približno polovica teh del pa je na ogled tudi na spletni strani. Prav vsa so ustrezno restavrirana in imajo certifikate pristnosti. »Tu gre zagotovo za ključno konkurenčno prednost, ki novim lastnikom omogoča, da se namesto tovrstnim vprašanjem o trajni vrednosti svojih naložb v umetnine raje posvetijo ogledu razstavljenih del in estetskim užitkom,« poudari Sodin.

Dovolj ponudbe za vsakega kupca, a Sodin izpostavlja predvsem dva umetnika

Kot je moč sklepati iz že omenjene številčnosti likovnih del, so slednja izrazito raznovrstna in so primerna tako za kupce, ki so jim blizu najbolj prepoznavni slovenski umetniki (npr. Ivana Kobilca, Matija Jama, Božidar Jakac), kot tudi za kupce z drznejših okusom. Te Porta Alpina navduši z ekspresivnostjo neponovljivega opusa Jožeta Tisnikarja in njegovim nadrealističnim antipodom v vizionarskih delih Marka Jakšeta, prejemnika Prešernove nagrade iz leta 2015.

Sodin, ki goji zelo oseben odnos do vseh del v zbirki, zaradi česar se občasno od katerega tudi težko loči, ob tem kot avtorja, ki ga v zadnjem času najbolj navdušujeta, izpostavi kiparja Ivana Zajca in mojstra forme Ivana Napotnika: »Zajca verjetno vsi poznamo kot avtorja Prešernovega spomenika v Ljubljani, jaz pa ga v Porti Alpini predstavljam v bolj intimni luči. Ne zanima me toliko njegova sicer neizpodbitna akademska natančnost, prej njegova sposobnost vdihovanja življenja v bron in mavec. Prav vsaka linija mišice in guba na obrazu njegovih kipov pripoveduje zgodbo o umetniku, ki je slovensko kiparstvo postavil na evropski zemljevid. Zanimivo je, da je na Zajca velik vtis naredil francoski velikan Auguste Rodin, ki je močno vplival tudi na meni prav tako ljubega Ivana Napotnika. Ta pa se nam je v kolektivni spomin najbolj vtisnil z deli v majhni leseni plastiki, ki so nežnejša, mehkejša, a zato nič manj monumentalna. Kot zanimivost lahko povem, da je povpraševanje na trgu po njegovih delih zelo močno, kar priča o njihovi brezčasni pomembnosti.«

Preberite še

Porta Alpina danes in jutri

Namesto o njeni prihodnosti Sodin o umetniški zbirki raje razlaga skozi prizmo sedanjosti: »Morda zaradi moje formalne ekonomske izobrazbe menite, da imam za zbirko natančno razdelan poslovni načrt, v katerem bi opredelil in oštevilčil njen prihodnji razvoj. Resnica je drugačna; Porta Alpina je v prvi meri moja velika strast in je nastala zaradi moje želje, da bi prepoznavnost bogate kulturne dediščine našega okolja povzdignil na višjo raven. Smoter za njen obstoj ni toliko v njeni komercialnosti, kot je v širjenju in poudarjanju pomena umetniškega ustvarjanja v našem okolju. Verjamem, da če bo Porta Alpina zainteresirane ustrezno nagovorila in jim bo še naprej nudila kakovostno in intimno izkušnjo občutenja umetnosti, bo tudi uspešna. Lahko pa razkrijem, da želim že sicer raznoliko ponudbo še dodatno razširiti. Tu imam zagotovo v mislih predvsem dela še živečih umetnikov, med njimi še prav posebej mlajših, katerih čas šele prihaja.«

Morda se prav v tem – Sodinovem zavedanju, da mecenova zgodba nikoli ni zaključena, saj nas ves čas obdaja še toliko nerazkritega – skriva največja lepota Porte Alpine. Bogate zbirke, ki jo uteleša stalna prehodnost v stiku brezčasnim.

Svet24

Prva stran dneva

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.

porta-alpina, zbirka
Matej Sodin
Ivan Napotnik: Gola, 1941, les

© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.