Evropski parlament je danes v Strasbourgu potrdil zakonodajo s strožjimi standardi glede kakovosti zraka v EU.

Nova razkritja v aferi sodna stavba: kam vse je njen prodajalec Sebastjan Vežnaver prenakazal sedem milijonov evrov, ki jih je le nekaj ur pred tem prejel od države? Je del denarja končal tudi v Dubaju?

· Politika

Med tistimi, ki so župansko funkcijo nastopili leta 2022, je prejel najvišjo oceno.

Član komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) iz Svobode Teodor Uranič je na predsednika Knovsa Janeza Žaklja (NSi) naslovil zahtevo za pojasnila glede očitkov zlorabe komisije ob nadzoru na policiji po aferi Dars v medijih. Žakelj pa želi s pregledom revizijske sledi odkriti, kdo je zaupne informacije posredoval medijem.

Slovensko zunanje ministrstvo je zaradi žaljivih izjav srbskega predsednika Aleksandra Vučića na račun Slovenije po zasedanju Varnostnega sveta ZN o Kosovu na zagovor poklicalo odpravnika poslov na srbskem veleposlaništvu v Ljubljani, je danes na Brdu pri Kranju povedala zunanja ministrica Tanja Fajon.

Posvetovalni referendumi o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o uvedbi preferenčnega glasu in o uporabi konoplje bodo, kot kaže, potekali 9. junija, hkrati z evropskimi volitvami. Poleg poslancev Svobode bodo namreč omenjeni datum podprli tudi v Levici. DZ bo sicer o datumu izvedbe referendumov glasoval v četrtek.

Potem ko je 95 milijard dolarjev težak predlog zakona izredne pomoči, v katerem je več kot 60 milijard dolarjev pomoči za Ukrajino, potrdil še ameriški senat, zakon čaka le še podpis ameriškega predsednika Joeja Bidna.

Vodja Ruske pravoslavne cerkve, patriarh Kiril, je naložil triletni suspenz duhovniku, ki je imel konec marca spominsko slovesnost na grobu Alekseja Navalnega.

V Kinu Šiška bo na mednarodni dan sobivanja v miru 16. maja dobrodelni koncert za Gazo v organizaciji kolektiva En dva svetova, na katerem bodo zbirali sredstva za humanitarno pomoč v Palestini. Prispevke bodo v celoti namenili britanski dobrodelni organizaciji Medical Aid for Palestinians in žrtvam vojne v Gazi.

V ameriški zvezni državi Tennessee so včeraj sprejeli zakon, ki bi učiteljem dovoljeval posedovanje in nošenje zakritega orožja v šolah.

Po »brisačarjih« bodo kot kaže udarili tudi v piranski občini, kjer sprejemajo odlok, s katerim se želijo spopasti s vse pogostejšimi kršitvami na javnih površinah.

Na več ameriških univerzah se nadaljujejo in krepijo protesti, ki so se začeli kmalu po lanskoletnem napadu izraelske vojske na Gazo. V ponedeljek je na elitni newyorški univerzi Columbia prišlo celo do nekaj aretacij študentov, ki so protestirali v podporo Palestini.

Proukrajinski mediji ne zamudijo priložnosti, da bi ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu in njegovemu vazalu v Čečeniji Ramzanu Kadirovu pripisali smrtonosno bolezen in le še nekaj mesecev življenja.

Ministrstvo za pravosodje bo preučilo predlog večine ustavnih sodnikov za dopolnitev zakonodaje, s katero bi uredili postopanje v primeru dvoma o združljivosti dejavnosti ustavnega sodnika.

Na mariborskem sodišču se je danes nadaljevalo sojenje Roku Snežiču zaradi domnevnega oškodovanja upnikov, kamor je obdolženi prišel po hišni preiskavi pri njem v zvezi z domnevno spornimi posli z Darsom.

Medtem ko so SDS in NSi svoje kandidate za evropske volitve razkrile že v prejšnjih mesecih, sta včeraj in danes svojo izbiro potrdili tudi Gibanje Svoboda, ki vnaša nekaj sprememb glede na prejšnje predloge liste, ter Levica, ki jo je razkrila danes.

Del slovenske javnosti je prejšnji teden razburila vest, da je ustavni sodnik Klemen Jaklič v času opravljanje funkcije kar pet let deloval kot popoldanski samostojni podjetnik. O zadevi so včeraj neformalno razpravljali tudi na ustavnem sodišču.

V Dresdnu na vzhodu Nemčije so zaradi suma vohunjenja za Kitajsko v ponedeljek aretirali pomočnika skrajno desnega evroposlanca iz Nemčije, ki kandidira tudi na junijskih evropskih volitvah, je danes sporočilo nemško tožilstvo. Peking je v odzivu sporočil, da je namen aretacije oblatiti in zatreti Kitajsko.

Britanski parlament je v ponedeljek malo pred polnočjo dokončno sprejel zakon o premeščanju prosilcev za azil v Ruando. Sporni zakonodaji je delno oporekal zgornji dom oz. lordska zbornica, ki je poslancem spodnjega doma predlog petkrat vrnila v obravnavo, a na koncu vendarle popustila. Zakon zdaj čaka samo še na potrditev kralja Karla III.