ZPIZ: Nižji prispevki za samozaposlene bi ustvarili 112-milijonsko luknjo
ZPIZ ostro nasprotuje predlogu znižanja prispevkov za samozaposlene in kmete, saj bi to pokojninski blagajni povzročilo 112-milijonski izpad in spodbudilo delo na črno.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) se je ostro odzval na predlog novele zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ki ga je v parlamentarni postopek vložila poslanska skupina Svoboda.
Na zavodu opozarjajo na dolgoročne škodljive posledice za vzdržnost pokojninske blagajne, če bi obveljala rešitev o znižanju prispevkov za določene kategorije zavarovancev.
Zavarovalno osnovo bi izračunavali iz minimalne plače in ne povprečne
Predlog Svobode predvideva, da bi se zavarovalna osnova za samozaposlene in kmete, katerih letni prihodki v preteklem letu niso presegli 30.000 evrov, določila v višini 60 odstotkov minimalne plače namesto dosedanje ureditve, vezane na 60 odstotkov povprečne plače. Ukrep bi veljal, dokler ne bo sprejeta sistemska rešitev.
Na ZPIZ izračunavajo, da bi takšni posamezniki po novem predlogu mesečno plačali približno 133 evrov manj prispevkov. Če bi ukrep izkoristilo 80 odstotkov upravičencev, bi to na letni ravni pomenilo izpad v višini več kot 112 milijonov evrov, kar bi moral kriti državni proračun.
"Temeljno pravilo celotnega sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa je, da morajo biti pravice iz tega zavarovanja odraz predhodno plačanih prispevkov," poudarjajo na ZPIZ in dodajajo, da bi se s tem porušilo razmerje med vplačili in izplačili.
ZPIZ: Gre za nerazumen in škodljiv poseg v bistvo zavarovanja
Generalni direktor zavoda Marijan Papež je predlog označil za "nerazumen in škodljiv poseg v bistvo sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja". Izpostavil je, da bi bili tisti, ki plačujejo minimalne prispevke, na koncu upravičeni do enake najnižje pokojnine kot tisti, ki vplačujejo več, razliko pa bi pokrival državni proračun.
"S tem posegom se ruši obstoječi sistem in je slabo sporočilo za vse, ki v sistem plačujejo bistveno več, celo 100 odstotkov več, na koncu pa bo njihova pokojnina enaka," je oster Papež. Poleg finančne nevzdržnosti na zavodu opozarjajo na tveganje povečanja dela na črno in izkrivljanja konkurence, saj zavarovanci ne bi bili motivirani preseči praga 30.000 evrov prihodkov.
Namen predlagatelja: Spodbudnejše okolje in poprava anomalij
V poslanski skupini Svoboda menijo, da so trenutne davčne obveznosti za samozaposlene z nižjimi prihodki neutemeljeno visoke v primerjavi z zaposlenimi, kjer del bremena nosi delodajalec. Vodja poslanske skupine Nataša Avšič Bogovič je pojasnila, da so prvotni predlog, po katerem bi nižja osnova veljala le za leto 2026, spremenili tako, da bi ureditev veljala do sprejetja sistemske rešitve.
Svoboda želi novelo sprejeti še pred koncem mandata
Poslanska skupina Svoboda je predlog novele v parlamentarni postopek vložila 30. januarja. Predlagane spremembe bi se v primeru potrditve v Državnem zboru uporabljale za davčna leta, ki se začnejo od 1. januarja 2026 dalje. Koalicijska usklajevanja o predlogu so se začela konec januarja, v Svobodi pa si prizadevajo, da bi zadevo uredili še pred zaključkom mandata.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
