FOTO: Več kot 200 držav se je dogovorilo za podnebne ukrepe
Podnebna konferenca COP26 v Glasgowu se je po podaljšku sinoči končala z dogovorom o omejitvi globalnega segrevanja.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Predsedujoči konferenci Alok Sharma je s solznimi očmi razglasil, da se je COP26 zaključil z dogovorom več kot 200 držav. Izjava, ki so jo sprejeli po dveh tednih pogajanj, poziva države, da začnejo ustavljati uporabo premoga. Gre za prvi tovrstni dogovor.
Postopno zmanjševanje, ne odprava uporabe premoga
Največji državi v razvoju Indija in Kitajska, ki sta za pridobivanje elektrike nesorazmerno bolj odvisni od termoelektrarn, sta sicer tik pred zdajci dosegli kompromis glede uporabe fosilnih goriv. Dogovor zdaj govori o "postopnem zmanjševanju" in ne več "postopnem odpravljanju" premogovnih tovarn, ki ne uporabljajo tehnologije za zajemanje ogljika.
Bogate države proti formalizirani pomoči
Po nasprotovanju bogatih držav na čelu z ZDA in EU pa v besedilu ni bilo nobene omembe nekakšnega posebnega finančnega instrumetna za škodo, ki so jo podnebne spremembe že povzročile v državah v razvoju. Namesto tega je le obljubil prihodnji "dialog" o tej temi.
"Za nekatere sta izguba in škoda lahko začetek pogovora in dialoga. Za nas pa je to vprašanje preživetja,"pa je dejala maldivijska ministrica za okolje Shauna Aminath.
Omejitev segrevanja na 1,5 stopinje
Delegati v Glasgowu so pogajanja začeli z namenom določiti izvajanje pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 2015, po katerem naj bi pogodbenice globalno segrevanje omejile na precej pod dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnjo in si prizadevale za njegovo omejitev na 1,5 stopinje. Njihov cilj je bil tudi zagotoviti ustrezno financiranje za države, ki so zaradi podnebnih sprememb najbolj ogrožene.
Še veliko prostora za izboljšave
Poznavalci sicer menijo, da dogovor ne vsebuje vsega, kar bi bilo potrebno, da bi se izognili nevarnemu dvigu globalnih temperatur in pomagali državam, ki se soočajo z naravnimi katastrofami.
Laurence Tubiana, arhitekt pariškega podnebnega sporazuma, je denimo dejal, da "konferenca ni zagotovila takojšnje pomoči ljudem, ki zdaj trpijo."
Končno besedilo obenem poziva tudi k odpravi neučinkovitih subvencij za fosilna goriva, države pa naj do konca prihodnjega leta okrepijo svoje cilje za zmanjšanje emisij do leta 2030, da bi omejile nevarno segrevanje ozračja.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
