##IMAGE-2508362##

Pred nekaj dnevi sem bil v čudoviti družbi, med ljudmi, s katerimi sem preživel velik del življenja, bil sem med nekdanjimi sodelavci, rezervnimi policisti, med partizani, bil sem med člani Policijskega veteranskega društva Sever za Dolenjsko in Belo krajino, ki smo se srečali z namenom, da skupaj obeležimo nekdanji praznik slovenske policije, ki se je praznoval 13. maja. Občutki so bili čudoviti in med pogovori so se v meni porajale zgodovinske resnice, ki jih ne bom nikoli pozabil, in zagotovo vem, da so tudi moji otroci in vnuki ponosni na te vrednote.

Ponosen sem, da sem leta 1991 sodeloval pri ustanavljanju nove slovenske države, ponosen sem na vse svoje soborce, ki smo se odgovorno in rodoljubno vključili v boj za svobodno Slovenijo.

Ljubezen do domovine, do vrednot osvobodilne vojne, ki so jo izbojevali partizani, to so tiste prave vrednote, na katere bi morali biti vsi ponosni in morajo ostati zgodovinske resnice, ki so temelj naše zgodovine. Vsakršno potvarjanje teh resnic ni nič drugega, kot nepoznavanje zgodovinskih dejstev, ki so pogojevala, da se je slovenski človek uprl Hitlerjevi tiraniji, ki je v svoji nori ideji poskušala izbrisati našo domovino in, kar je najhuje, iztrebiti drugorazredni narod hlapcev, Južnih Slovanov, ki jim ni priznal nikakršnih civilizacijskih vrednot. Spomnil sem se citata znanega slovenskega psihiatra, partizanskega kurirja, dr. Janeza Ruglja, ki je zapisal: »Pravi, tvorni Slovenci smo bili edino partizani, ostali so bili neposredni ali posredni Hitlerjevi pomagači. To je nesporna resnica. Bojevniki pač skrivačev in izdajalcev nismo nikoli cenili, saj tega niso zaslužili. Zaslužili so pač prezir zmagovalcev!« Za nekoga je to bogokletna misel, za mene in še koga pa je to edina resnica. In še nekaj je zapisal omenjeni zdravnik: »Tisti, ki niso bili v partizanih, ne morejo razumeti dostojanstvene maščevalne drže partizanov do belogardističnih izrodov, kajti razlika med bojevnikom in ne bojevnikom je približno takšna kot med homo sapiensom in neandertalcem«

Tega dne smo obiskali partizansko Javorovico, hodili smo po nekoč partizanskih stezah in poteh, obiskali smo partizanske spomenike in grobišče neznanega partizana, kjer smo se poklonili. Že med pohodom se je spontano rodila partizanska pesem, ki je donela v gorjanskih gozdovih, pela je harmonika in bilo je tako čudovito, kot nekoč, ko sem kot otrok spremljal očeta na podobnih prireditvah. Vsi udeleženci – stari in mladi smo v sebi čutili pripadnost in ta nas je povezala in zagotovo vem, da za vedno.

Ampak moram priznati, da sem bil naslednji dan zelo nemiren, lahko rečem, da sem bil ranjen in osramočen, ker se je v meni ponovno izrisala slovenska resničnost: Zaradi nesposobnih voditeljev izgubljamo prostor pod svobodnim soncem. Stanje gospodarstva in državotvornosti slabita našo pripadnost sedanji vladajoči eliti, v nas vre bolečina in misel na korenite spremembe. Zavedamo se težav, zavedamo se, da sedanja vlada tega stanja ni sposobna rešiti, in prepričani smo, da državo lahko rešimo le državljani in da Evropa ni naš rešitelj, kajti ona rešuje sebe in na račun ubogih služi mastne denarje.

Kriv je kapitalizem, družbeni red, ki je izkoriščevalski, krivi so dobički in vse druge anomalije, katere uničujejo delavski razred: delavce, kmete, inteligenco, upokojence, brezposelne in kriv je tiran – vladajoči razred, zato je treba neodgovorne, nepoštene, grabežljive in samovšečne politike ter pogoltne kapitaliste postaviti pred sodišče, ker je očitno in tudi dokazljivo:

- da so družbeno premoženje razvrednotili s pomočjo certifikatov, da so direktorji in njihovi priskledniki prevzeli močne firme in da so v nekaj letih postali novodobni kapitalisti;

- da so zavestno razvrednotili družbeno bogastvo, tako da so s »tajkunsko politiko« uničili večina slovenskega gospodarstva in si protipravno prisvojili nekoč ljudsko (družbeno premoženje);

-da so vse dosedanje vlade in večina politikov neodgovorno vodili državo in na ta način povzročili veliko materialno škodo, ki je povzročila brezposelnost, prezadolženost, umirajoče gospodarstvo, nesamostojnost odločanja, razcvet dragega in slabo učinkovitega državnega aparata, nezaupanje ljudi in ustvarili so elito politikantov, ki se »igrajo« vladanje – vodenje države, samo zaradi lastnih koristi in koristi politične stranke;

-da so odgovorni za poceni razprodano državno premoženje in za vse zavožene naložbe, ki so povzročile velik primanjkljaj v državni blagajni;

- naložbe v slabe in neperspektivne dejavnosti, ter razne politične finančne pomoči s katerimi so reševali regijska gospodarstva, kjer je največkrat šlo za politične lobije in osebne interese;

-da so odgovorni za nastali dolg iz naslova posojil, ker so se vse dosedanje vlade RS neodgovorno in politično nezrelo zadolževali in na ta način reševali nesoglasje med delavskim in vladajočim razredom, ter plačevali izvedbe programov po naročilu EU in NATA;

- krivi in odgovorni so za visoke obresti, ki jih je treba plačevati Evropi;

- odgovorni so, da so nekateri posamezniki obogateli na račun posameznih politikov in političnih strank, ter si z njihovo pomočjo zgradili uspešna podjetja, s pomočjo katerih še naprej bogatijo po načelu: Poceni kupi drago prodaj;

-da so odgovorne osebe v vseh vladah krive za vso škodo, ki je nastala v gospodarstvu, ker niso vpeljali ekonomsko moralne finančne discipline in poskrbeli za nadzor, ki ga morajo izvajati finančne institucije.

Iz vseh obtožb lahko sklepamo, da so politiki in velika večina direktorjev storilci kaznivih dejanj, ker so si nezakonito prisvajali premoženje in ker so malomarno in tudi zavestno izčrpavali našo državo in jo spravili do skorajšnjega stečaja. Vse te storilce kaznivih dejanj je treba obsoditi za storjena dejanja in, kar je najbolj pomembno, se jim mora zaseči vse protipravno prisvojeno premoženje, ki ga imajo doma ali v tujini. To je volja ljudstva in ljudstvo je država, ne pa vladajoče strukture skozi celotno obdobje na novo nastale države Slovenije.

Rešitev je v novi ljudski vladi, ki ne bo obremenjena s politično pripadnostjo, kriminalno preteklostjo in kapitalom.

Treba je napisati novo ustavo in uzakoniti temelje poštene družbe, kjer ne bo izkoriščanje človeka po človeku, kjer bo zavladala prava demokracija, ne pa nekakšna družba kriminalcev in povzpetnikov, ki jim je edini cilj biti na oblasti in dobiček. Vse dosedanje politike je treba zamenjati in izvoliti ljudi iz ljudstva.

Najprej pa je treba z referendumom doseči, da se nehajo plačevati draga državna posojila in obresti. Biti med vladajočimi ni samo titula, tu gre za moralno in materialno odgovornost – vladati ljudstvu ni otroška igrica.