##IMAGE-2202331##

Poslanska skupina SNS je na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani vložila kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja, in sicer zoper Mirka Goričarja z Dvora kot storilca ter generalnega direktorja Agencije RS za okolje Silva Žlebirja kot sostorilca. Primer se nanaša na ribogojnico na Dvoru (glej povezane prispevke spodaj).

Omenjeno ribogojnico je na reki Krka zgradilo in upravljalo podjetje Emona ribarstvo, ki je imelo veljavno koncesijo za odvzem dveh m3/s. Kljub hudim sušam v poletnih mesecih je podjetje določbe iz koncesije venomer spoštovalo in so regulirali vodo tako, da je bilo v rečni strugi vedno dovolj vode za zagotovitev biološkega minimuma.

Sredi 90. let pa je Emona ribarstvo propadla in je objekt kupil Mirko Goričar. "Od takrat naprej se je stanje reke iz leta v leto slabšalo in v strugi reke Krke je bilo vsako leto manj vode, kljub temu da je koncesija ostala enaka, vode v strugi v poletnih mesecih ni bilo več," piše v ovadbi, pod katero je podpisan vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič.

Po pojasnilih vlagateljev ovadbe je po njim znanih informacijah Goričar proizvodnjo dvignil na približno 400 ton letno, medtem ko je podjetje Emona ribarstvo imelo letno proizvodnjo rib približno 240 ton. Pri tem dodajajo, da je Emona ribarstvo v poletnih mesecih vedno zmanjšala proizvodnjo, da je v strugi vedno ostajal biološki minimum. "Ko je ribogojnico prevzel Goričar, se je ta skrb končala, in ribja farma je skozi vse leto polna, ne glede na vodostaj reke Krke," piše v ovadbi.

Da Goričar krši koncesijsko pogodbo iz leta 2002, se vidi tudi iz meritev zavoda za ribištvo iz leta 2004, pri katerih je odvzem vode vedno presegal dovoljeno mejo dva m3/s, še pravijo vlagatelji. Pri tem dodajajo, da je ministrstvo za okolje navkljub vsem dejstvom in kršitvam, ki jih je Goričar izvajal v svojem času upravljanja ribje farme, slednjemu izdalo novo koncesijo za 10 m3/s za potrebe male hidroelektrarne.

Stanje v rečnem ekosistemu je, tako v poslanski skupini SNS, na odseku okrog 1000 metrov od odvzemnega mesta do izpusta, ki je tudi drstišče sulca in drugih vrst rib, obdobno v času nizkih vodnih stanj kritično. Struga na rečnem odseku je tako rekoč prazna, lehnjak je razgaljen in prepuščen mehaničnim poškodbam in razpadanju, voda pa se pretaka le kavernozno pod strukturami lehnjaka. Ker odvzemno mesto ni opremljeno z vodomerno lato odvzema ni mogoče objektivno nadzirati.

O navedenem problemu je bila že večkrat obveščena pristojna inšpekcija, navajajo v SNS in dodajajo, da pa Ekološko društvo Suha krajina ni bilo obveščeno o morebitnih izvedenih ukrepih, ki bi izboljšali stanje. Glede na navedeno v SNS skupaj s krajani menijo, da je nadaljnje delovanje ribogojnice, kaj šele elektrarne, glede na odnos in dosedanje izkušnje z lastnikom in potencialnim investitorjem nesprejemljivo.

Kot drugi problem na območju Krke izpostavljajo tudi omenjeno gradnja male hidroelektrarne, s katero se načrtuje povečanje odvzema vodnih količin do 10 m3/s. S povečanjem inštaliranega pretoka vode z dveh m3/s na 10 m3/s se bo namreč bistveno podaljšalo trajanje nizkih pretokov vode na odseku odvzema vode v reki Krki, kar bo povzročilo zaznaven negativni vpliv na vodni in obvodni ekosistem reke Krke, menijo v SNS.

Glede na navedeno Goričarju očitajo storitev kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja. Enako kaznivo dejanje, vendar v smislu sostorilstva, očitajo Žlebirju. Po njihovem mnenju je namreč ravno Žlebir, ki je po pooblastilu vlade nastopal kot koncedent pri izdaji koncesijske pogodbe Goričarju, odločilno prispeval k storitvi kaznivega dejanja.