##IMAGE-4067348##

Pa je minil ta težko pričakovani praznik veselja in norenja, čeprav z grenkobo. Po vsem tem času, ko nas je prevevala slaba volja, apatija, neskončni pogovori o bolezni, ki nam jo je prinesel ta nesrečni COVID, smo se vsaj malo sprostili. Spet smo uživali v dišečih vonjavah krofov in mišk, ki smo si jih tudi obilno privoščili.

Omejitve gibanja, cepljeni, necepljeni, testirani, smo dali malo na stran, saj je prišel dan, da se lahko malo poveselimo, ponorčujemo eden z drugim in iz vse situacije, v kateri živimo nasploh. Bil je pustni čas, sneli smo maske in se začudeno gledali, saj se po tolikem času nismo več poznali. Nadeli smo si nove maske, živahnih barv in nasmejanih izrazov.

Ja, kar precej stvari smo imeli, da se iz njih norčujemo, čeprav je bilo v njih veliko resnice. Prav so nam prišle tudi bližajoče se volitve, ki pa so nas kljub prazniku smeha in veselja spet razdelile. Mar smo Slovenci res narod, ki ob nobeni priliki ne zna stopiti skupaj in skupno reševati probleme in sprejemati kompromise. Kdo bo koga volil, je bil glavni predmet pogovorov, vsak je hvalil svojega kandidata in nemalokrat je prišlo do ostrih besed.

Kljub našim prerekanjem nas je presunila vest o vojni ne tako daleč od nas – Ukrajini. Vdor ruske vojske na njihovo ozemlje, bombardiranje, pobijanje nedolžnih ljudi, pa nas je streznilo. Le kaj so naši prepiri; slike razrušenih stolpnic, beg ljudi v zaklonišča, široko odprtih oči otrok, ki se od strahu oklepajo mater, mislim, da nikogar od nas in tudi po svetu ne pusti ravnodušnega.

Vojna kjerkoli na svetu je samo krepitev ega v glavah političnih veljakov, njihove politične igrice, in kot taki seveda ne pomislijo na ljudi, ki plačujejo davek za to. Ne gane jih otroški jok, ne gane jih smrtni strah mater, ki so v strahu za svoje otroke, za može, ki morajo zgrabiti za orožje in ubijati, še vedo ne, zakaj.

Le čemu, da se nekdo okliče za najboljšega, vsemogočnega. Je res vredno človeških življenj, da se je njegov ego nahranil? Kje so bili svetovni voditelji vsa leta, ko so točno vedeli, da bo nekomu ego zrasel do neba in bodo posledice katastrofalne. So vsi držali glave v pesek in mislili, to se nas ne tiče. Sedaj pa so dvignili glave in so največji zagovorniki miru in najbolj kritizirajo in obsojajo. Zakaj tega niso že pravočasno preprečili?

Zgodovina nas pa res nič ne nauči, mogoče politični veljaki ne znajo brati, ali pa ne razumejo vsebine. Čez nekaj let v zgodovinskih knjigah ne bo pisalo o njihovem junaštvu, ker jih v teh knjigah ne bo, omenjeni bodo samo s par besedami v nepomembnih knjigah, ki jih nihče ne bere.

Čeprav se Slovenci vedno prerekamo, pa ob vseh nesrečah, katastrofah, vojnah, ko ljudje trpijo, kdorkoli že so, vedno stopimo skupaj in na široko odpremo srca in pomagamo.