Izluščil bom tri izjave, ki so mi v prejšnjem tednu vzbudile še posebno pozornost. Prva je prišla iz ust sindikalnih pogajalcev visokošolskih profesorjev, ki bi radi imeli višje plače. Rečeno je bilo približno takole: ''Če bi imeli univerzitetni profesorji višje plače, bi delali kvalitetnejše.'' Glej, Kljukca. Besede so vzbudile sum, da doslej torej z delom visokošolskih profesorjev nekaj ni bilo v redu. Celih petnajst, šestnajst osamosvojitvenih let. Da so morda upoštevali tih dogovor, ki pravi: ''Nihče me ne more tako slabo plačati, da ne bi jaz še slabše delal.''

Prav zanima me, kaj bi opravljali profesorji bolje, če bi dobili za svoje delo več cvenka. Oziroma česa niso delali kakovostno, ker so bili po lastnem prepričanju preslabo plačani. So se slabše pripravljali na predavanja? So med njimi morda celo preganjali mačka? So morebiti predavali slabše? So podali študentom manj snovi, kot bi jo sicer, če bi se zgrnilo na njihove račune več evrov? In kaj bo kakovostnejše, ko bodo, če bodo, za svoje delo bolje plačani. Bodo govorili glasneje? Bodo bolj gostobesedni? Bo znanje študentov, ki jim predavajo, boljše, opremljeno z več uporabnimi podatki? Bodo izpiti zahtevnejši? Le kaj bo več za več denarja?

Zanimivo bi bilo, če bi kaj podobnega pri svojih zahtevah po višjih plačah rekli dohtarji. Bi to pomenilo, da bi za več evrov bolje opravljali operacije? Bi to pomenilo, da jim pacienti ne bi zapuščali lepot tega sveta v čakalnicah ali na hodnikih? Res: kaj je pri profesorjih in dohtarjih bolj kakovostno delo? Tega verjetno ne vesta ne bog ne gospod Virant, ki sicer vse ve o plačah in plačnih razmerjih.

Tudi druga izjava, samo da iz vrst sodnikov, je v tesni povezavi z denarjem. S plačami. S prenizkimi plačami. S sodniškimi plačami, ki da niso primerljive s plačami naših parlamentarcev. Pa naj bi, kar zadeva sodnike, bile. Izjava, ki sem jo prebral v našem osrednjem dnevniku, se je glasila približno takole: ''Z višjimi plačami bi bili sodniki dosti bolj neodvisni.'' Le od koga ali česa, lepo vas prosim, pa je bilo naše neodvisno sodstvo odvisno do zdaj? Od države, ki mu meri delo in ga plačuje? Od strank, ki bi rade, da se njihove zadeve na sodiščih končajo čim prej? Od belih, modrih, rjavih ali kolikor je še barv - kuvert? Kuvert z evri, ki te naredijo svobodnejšega, hkrati pa te tudi zasužnjijo? Od vremena morda?

Bi bili tudi delavci s petsto evri na mesec bolj neodvisni, če bi prejemali mesečno dvakrat toliko? Neodvisni od turbo kapitalista, ki bi jih že ob misli po dvakratnem dvigu plač vrgel na cesto. Globoka filozofija sicer trdi, da je človek najbolj svoboden takrat, ko nima ničesar. Najbolj svoboden in srečen, kajti material nas samo obremenjuje, da ne moremo poleteti na krilih duha. Toda ta filozofija ne drži vode ne pri dohtarjih ne pri šolnikih ne pri sodnikih ne pri državnih voluharjih, ki imajo raje trdna tla pod nogami kot negotovo nebo nad glavami. V vsakem primeru - nebesa lahko počakajo.

Vendar ne tudi na Busha.

V Sloveniji se je z njimi, z nebesi namreč,  srečal pred kratkim, ko se je prišel k nam poslovit od Evrope. S svojim prihodom v nebesa pod Alpami je naredil tukaj živečemu plemenu Slovencev prometni in še kakšen pekel. In če bi me že kdo kaj vprašal v zvezi s tem, bi mu povedal, da te pač nekateri ljudje razveselijo, ko pridejo, drugi pa, ko odidejo. Mene je Bushev odhod neizmerno razveselil. Še posebno zato, ker vem, da ni odšel samo iz Slovenije, iz zanj čudovitega kosa nebes pod Alpami, ampak da bo vsak čas odšel tudi s prizorišča svetovne politike. Bil bi že čas.