Wikipedija

Kutuzov je začel leta 1757 študirati na Plemiški topniško-inženirski šoli v Sankt Peterburgu. Po študiju je ostal pet mesecev na šoli in predaval aritmetiko in geometrijo. Leta 1759 je postal topniški desetnik in vstopil je v rusko vojsko. Leta 1762 je bil kot stotnik poveljnik čete v Astrahanskem pehotnem polku. Leta 1787 je postal vojaški guverner Krima in bojni tovariš Aleksandra Vasiljeviča Suvorova. Sedmega septembra 1812 je v rodoljubni vojni sodeloval v bitki pri Borodinu proti Napoleonovim enotam.

Po neodločenem izidu je deloval v skladu s taktiko izmikanja svojega predhodnika in se umaknil zaradi morebitnega poraza ruske vojske. Zaradi tega je 14. septembra padla Moskva in prebivalstvo so preselili. Po mnenju nekaterih zgodovinarjev naj bi Kutuzov že takrat vedel, da je Napoleon poražen, a se je umaknil, da ne bi po nepotrebnem tvegal življenja svojih vojakov, saj je vedel, da se bodo Francozi umaknili iz Rusije.

Po umiku v jugozahodni smeri in preureditvi vojske je v bitki pri Malojaroslavcu Kutuzov prisilil Napoleonovo vojsko k umiku. Napoleon je zapustil Moskvo 19. oktobra, in čeprav v bitki uradno ni izgubil, je imel takšne izgube, da ni mogel niti sanjati več o tem, da bi zavzel Rusijo. V začetku leta 1813 je Kutuzov zbolel in kmalu zatem umrl.