J. A., arhiv DL

##IMAGE-3625345##

Nikogaršnjo zemljo med Grčijo in Makedonijo na mejnem prehodu Idomeni/Gevgelija so dopoldan nepričakovano zaprli, poročanje makedonskih medijev povzema avstrijska tiskovna agencija APA. Razloga za tovrstno odločitev še niso sporočili. Na grški strani na vstop v Makedonijo sicer čaka okoli 350 beguncev. Mejni prehod Idomeni/Gevgelija leži na glavni poti, prek katere trenutno begunci iz Turčije in Grčije ter Balkana potujejo v Evropo. Od sredine novembra Makedonija vstop v državo dovolili le beguncem iz Sirije, Afganistana in Iraka, vse ostale kot gospodarske migrante brez dodatnega preverjanja na meji zavrnejo.

Šefic: Vlada načrtuje vzpostavitev urada za migracije

Vlada v naslednjih mesecih načrtuje vzpostavitev urada za migracije, ki bo prevzel celotno oskrbo migrantov in razbremenil nevladne in humanitarne organizacije ter pripadnike Civilne zaščite, je na včerajšnjem delovnem sestanku operativne skupine, organizacij in občin povedal državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic.

Na sestanku so se srečale razširjene operativne skupine, humanitarne in nevladne organizacije ter občine, ki se od lanskega septembra soočajo s prihodom večjega števila migrantov, piše na spletni strani ministrstva za notranje zadeve.

Šefic je predstavil pregled opravljenega dela in ključne uspehe v preteklem letu ter predstavil izzive v prihodnjem obdobju. Zahvalil se je vsem za zelo dobro opravljeno delo, saj so s skupnimi močmi v preteklem letu oskrbeli več kot 350.000 migrantov, ki so prečkali Slovenijo. Ob tem so prebivalcem in tudi migrantom zagotovili visok nivo varnosti, ki ostaja ključna prioriteta tudi v prihodnje.

Županom občin, v katerih so vzpostavljeni sprejemni in nastanitveni centri, je Šefic zagotovil, da gre za začasne centre, predvidene le za krajše zadrževanje migrantov, še piše na spletni strani ministrstva.

Državna sekretarka: Slovenija od Dunaja pričakuje odločitev

Državna sekretarka na ministrstvu za zunanje zadeve Darja Bavdaž Kuret je danes na seji parlamentarnega odbora za zunanjo politiko dejala, da Slovenija pričakuje, da bo razprava na današnjem begunskem vrhu na Dunaju potekala v smeri odločitve, kakšen tip pribežnikov bo Avstrija še sprejemala.

Kot je še dejala, se bo severna soseda verjetno omejila na pribežnike, ki razpolagajo z legalnimi dokumenti in imajo pravico do azila. "To razpravo vidimo v kontekstu dogovora deležnikov avstrijske politike pri upravljanju z begunsko krizo, na osnovi katere bo vlada sprejela določene poteze."

Ob tem je izrazila prepričanje, da bo danes po koncu vrha najverjetneje tudi znano, kakšna bo številčna omejitev glede beguncev, ki jih bo sprejela Avstrija in ali bo številčna omejitev veljala za posamezen dan. "Slovenska vlada bo v skladu s tem sprejela proporcionalne ukrepe," je še napovedala.

Ob tem je še omenila, da to tudi za Slovence pomeni, da bo na meji z Avstrijo bolj poostrena kontrola, "a računamo da ne bo to problematično".

"Mogoče bo to povzročilo nekaj čakanja na meji," je dodala. Dejala še je, da bi se morala Slovenija, ko bodo znani sklepi avstrijske strani, o partikularnem problemu in o tem, kako bodo obravnavani Slovenci, ki v okviru prostega pretoka delovne sile v EU vsakodnevno odhajajo na delo v Avstrijo, z avstrijsko stranjo "nekoliko bolj fleksibilno dogovoriti".

Kot je še poudarila državna sekretarka na MZZ, "vsi zelo dobro vemo, da je begunska kriza praktično mati vseh kriz v Evropski uniji, vsaj tako kaže zdaj, in seveda zahteva angažiranje vseh notranjepolitičnih mehanizmov".

Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je medtem ob prihodu na izredno sejo DZ o predlogu priporočila vladi za preprečitev nadaljnjih negativnih posledic migrantske krize dejala, da je Slovenija "glede napovedanih aktivnosti Avstrije, ki še niso dorečene, z avstrijskimi oblastmi v nenehnem kontaktu na več nivojih".

"V tem trenutku razprava v Avstriji poteka, slovenska vlada pa ima zagotovilo, da bo o vseh odločitvah pravočasno obveščena," je zagotovila ministrica za notranje zadeve. Tudi premier Miro Cerar je včeraj govoril z avstrijskim kanclerjem Wernerjem Faymannom.

V avstrijski prestolnici danes poteka t. i. begunski vrh, na katerem sodelujejo predstavniki avstrijske vlade, glavarji devetih zveznih dežel in predstavniki občin. Namen vrha je doreči enotno politiko, ki bi se odražala tudi v zmanjšanju števila beguncev, ki pridejo v Avstrijo.

V Špilju na avstrijskem Štajerskem bodo danes tudi začeli izvajati nov sistem sprejemanja migrantov. Sprva bo šlo za poskusno fazo, februarja pa bo začel režim polno delovati. V Špilju bodo po novem lahko obravnavali do 6000 migrantov na dan.

Rutte svari: V osmih tednih nujno znatno zmanjšati število beguncev

Nizozemski premier Mark Rutte je danes na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu znova opozoril, da je trenutno število beguncev v EU nevzdržno. "Zmanjkuje nam časa. Število beguncev je treba v prihodnjih šestih do osmih tednih občutno zmanjšati," je poudaril v razpravi o prednostnih nalogah nizozemskega predsedstva.

Pritok beguncev iz Sirije, Iraka in drugih držav je po njegovih besedah najbolj pereče vprašanje, s katerim se trenutno sooča Evropa.

Ključno je izvajati dogovor s Turčijo za zmanjšanje pritiska na zunanje meje unije, zagotoviti ustrezne sprejemne zmogljivosti in ustrezen nadzor na meji, vzpostaviti žariščne točke in zagotoviti registracijo pribežnikov, je še ponovil Rutte.

Veliko pozornosti je premier ustanovne članice unije v Strasbourgu namenil evroskepticizmu. Vse več ljudi vse bolj dvomi o Evropi in vse bolj jih jezi Bruselj, odgovor je le eden: konkretni rezultati, je poudaril.

Evropa po Ruttejevih besedah ne potrebuje novih visokoletečih idej ali idealov, temveč rezultate, zato je nujno spoštovati dosežene dogovore.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je v razpravi znova izpostavil vez med schengenskim območjem brez nadzora na notranjih mejah in skupno evropsko valuto.

"Schengen je ogrožen," je ponovil ter dodal, da članice zapirajo meje druga za drugo, ko bodo vse zaprte, bodo ugotovile, kako velik je strošek. Samo na mostu med Švedsko in Dansko je zaradi ponovnega nadzora na meji za 300 milijonov evrov stroškov, je ponazoril.

Ko bomo dojeli, kako drag je "neschengen", se bomo po Junckerjevih besedah vprašali, ali resnično potrebujemo enotno valuto.

Za ohranitev schengna je po njegovem prepričanju nujno takoj vzpostaviti evropsko mejno in obalno stražo, ki jo je decembra predlagala komisija, ter tako zagotoviti ustrezen nadzor na zunanji meji unije.