STA

Glavno sporočilo tokratnega vrha in procesa Brdo na sploh je slovenski predsednik na novinarski konferenci povzel z besedami, da "je edina pot uspešne perspektive Zahodnega Balkana evropska pot".

Kot je izpostavil, so voditelji procesa Brdo v minulih letih dosegli pomemben napredek, a potrebna je previdnost. Pahor namreč ocenjuje, da so države Zahodnega Balkana na pomembnem razpotju, "polčasu", ko lahko prihodnost ubere pravo oziroma evropsko ali pa napačno pot - "pot konfliktov in izgube zaupanja med voditelji, narodi in državami".

"Pred nami je odgovornost, da izberemo pot, in to smo storili, tudi danes tu v Budvi. Glasno smo povedali, da je edina pot evropska pot," je poudaril.

A obenem je EU in njene države članice opozoril, da sta nujna tudi njihova vzpodbuda in razumevanje, kako pomembno je, da je unija v regiji prisotna in politično vpletena ter da vzpodbuja reformne procese v državah.

"Današnja konferenca dokazuje, da smo (voditelji procesa Brdo) pripravljeni narediti vse, da bomo ubrali pravo pot. Sedaj pa nujno potrebujemo še politično gonilo na strani EU, da ne bi Zahodni Balkan v prihodnje postal prizorišče geopolitičnih konfliktov," je poudaril.

"Prišel je čas, ko ima EU edinstveno priložnost in odgovornost, da proces širitve zažene veliko močneje, kot to počne trenutno. To je čas, to je priložnost, to je odgovornost," je poudaril.

Sporočil je, da so se voditelji danes odločili, da pošljejo pismo predsedniku Evropskega sveta in ga pozovejo, naj skliče vrh voditeljev EU in procesa Brdo, na katerem bi razpravljali o dolgoročni strategiji razvoja regije in njeni vključitvi v EU.

Podobno kot Pahor so tudi ostali voditelji na današnjem vrhu predvsem izpostavili, da integracija Zahodnega Balkana v EU nima alternative, da mora unija kljub očitni širitveni utrujenosti aktivno vzpodbujati reforme v regiji in pa da morajo svojo nalogo v prvi vrsti opraviti tudi države same, poroča beograjska tiskovna agencija Beta.

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović, ki je skupaj s Pahorjem sopredsedovala vrhu, je tako na novinarski konferenci posvarila, da Evropa izgublja zagon in da smo priča nekaterim zaskrbljujočim trendom v regiji. Strinjala se je, da mora unija poslati določena sporočila regiji, da bi ohranila javno podporo ne le vstopanju v EU, ampak predvsem izvajanju nujnih reform.

Častni gost, avstrijski predsednik Heinz Fischer je s svoje strani zatrdil, da "evropska integracija ne bo končana, dokler k njej ne bodo pristopile države Zahodnega Balkana". "To je končni cilj. Zapleteno je, ne bo preprosto, potrebnega je veliko dela in domišljije, a upam, da ga bomo dosegli," je dejal po poročanju Bete.

Posebno pozornost so voditelji danes posvetili političnim in varnostnim razmeram v regiji s posebnim poudarkom na Makedoniji. Državo namreč pesti globoka politična kriza, krepijo pa se tudi varnostne skrbi po napadu v Kumanovu, v katerem je bilo 10. maja ubitih 18 ljudi.

Dogovorjeno je bilo, da bosta v Skopje v kratkem odpotovala Pahor in Grabar-Kitarovićeva in skušala pomagati pri reševanju krize in vzpostavljanju dialoga. Kot so sporočili iz Pahorjevega urada, se je tokrat prvič od zagona pobude zgodilo, da so voditelji pooblastili predsednika, da "z njihovim mandatom in v njihovem imenu" obiščeta Makedonijo in skušata pomagati.

Pahor je sicer na novinarski konferenci ocenil, da mora Makedonija najprej izvesti celovito preiskavo incidentov, katere rezultati so lahko zelo pomembni za državo in regijo. Politične sile v Makedoniji je pozval k doseganju kompromisne rešitve, EU pa, da razmisli o tem, da državi končno prižge zeleno luč za pristopna pogajanja, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

Za prizorišče naslednjega vrha procesa Brdo so predsedniki izbrali Bosno in Hercegovino.

Tokratnega vrha so se poleg Pahorja in Grabar-Kitarovićeve ter častnega gosta Fischerja udeležili še gostitelj, črnogorski predsednik Filip Vujanović, predsedujoči predsedstvu BiH Mladen Ivanić, makedonski predsednik Gjorge Ivanov, kosovska predsednica Atifete Jahjaga, srbski predsednik Tomislav Nikolić in albanski predsednik Bujar Nishani.

Ob robu sta se prvič sestala predsednika Srbije in Hrvaške. Za srbske medije je Nikolić izrazil zadovoljstvo s srečanjem. "Verjetno je tudi ona dojela, da je v nekaterih izjavah naredila napake, ki jih je popravila. Jaz nisem naredil napak, saj nimam navade, da bi komentiral dogodke v drugih državah," je dodal po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina.

Fischer je sicer danes še potrdil, da se bodo 27. avgusta na Dunaju vrha o Zahodnem Balkanu udeležili premierji in ministri iz regije s predstavniki držav članic EU, med katerimi bosta francoski predsednik Francois Hollande in nemška kanclerka Angela Merkel. Govorili bodo o konkretizaciji projektov za boljše prometno povezovanje regije, poroča Tanjug. Napovedal je še, da bosta BiH in Črna gora na tem vrhu podpisala sporazum o meji, ki bo prvi tovrstni sporazum v regiji po razpadu nekdanje SFRJ.