arhiv DL

##IMAGE-3626070##

Italija je pripravila načrt za morebitno ponovno uvedbo nadzora na meji s Slovenijo. V skladu z njim bi ob naraščajočem valu beguncev italijanski obmejni policisti preverjali dokumente vseh, ki bodo prečkali mejo, danes poroča časnik Corriere della Sera. To naj bi veljalo tudi za potnike na vlakih.

Načrt so pripravili, potem ko so v zadnjih tednih zabeležili veliko povečanje beguncev, ki v Italijo prihajajo iz Slovenije. Na teden naj bi jih tako iz Slovenije v državo vstopilo od 300 do 400.

Kot navaja italijanski časnik, ki se sklicuje na notranje ministrstvo v Rimu, gre za tujce, ki jih lokalna policija ne registrira in se odločijo, da bodo vstopili v Italijo, da bi tam dobili zatočišče.

V Rimu se bojijo, da bi se pritisk na Italijo še povečal, potem ko je Švedska ponovno uvedla nadzor na meji z Dansko, čemur je sledila še danska uvedba nadzora na meji z Nemčijo.

Novo leto Skandinaviji prineslo dodaten nadzor na mejah

Da bi omejila pritok migrantov, je Švedska včeraj na mostu na meji z Dansko začela sistematično izvajati nadzor in preverjati osebne dokumente vseh, ki želijo prečkati mejo. V strahu, da se bodo zavrnjeni migranti nakopičili na njenem ozemlju, je Danska na meji z Nemčijo uvedla začasni nadzor. V Berlinu svarijo, da je schengen v nevarnosti.

Švedska je novembra s ciljem zajezitve migrantskega toka na mostu Oresund na švedsko-danski meji najprej uvedla začasen nadzor, decembra pa je napovedala, da bo 4. januarja šla še korak naprej in tam uvedla sistematično preverjanje osebnih dokumentov. Tiste, ki ne bodo imeli ustreznih dokumentov, bo vračala na Dansko.

Oblasti so se za uvedbo nadzora odločile, potem ko je na Švedskem za azil zaprosilo 150.000 ljudi in so ocenile, da bo to število do konca leta 2015 doseglo 200.000. Švedska je sicer država, ki je v EU poleg Nemčije sprejela daleč največ migrantov, glede na število prebivalstva pa je celo na prvem mestu.

Po napovedi Stockholma o še dodatni krepitvi nadzora so v Koebenhavnu decembra ocenili, da bo moralo v tem primeru na Danskem ostati kar osem od desetih prosilcev za azil, namenjenih na Švedsko. Zato so se odločili uvesti nadzor na meji z Nemčijo, tako da prosilci za azil sploh ne bi mogli priti v njihovo državo.

In potem ko je Švedska s polnočjo uresničila svoje napovedi, je to okoli poldneva storila tudi Danska. "Ko druge nordijske države zapirajo svoje meje, ima lahko to hude posledice za Dansko," je ob tem izpostavil danski premier Lars Lokke Rasmussen.

Kot je pojasnil na novinarski konferenci, bo ukrep zaenkrat veljal deset dni. Policija bo na meji izvajala naključne kontrole, kar pomeni, da ne bodo preverjali dokumentov vseh, ki prihajajo iz Nemčije, je zatrdil.

Pojasnil je še, da je od začetka septembra iz Nemčije na Dansko prišlo 91.000 ljudi, od tega jih je 13.000 zaprosilo za azil, ostali pa so šli naprej na Švedsko in Norveško. Sedaj obstaja tveganje, da bodo ti ljudje ostali ujeti na Danskem. "To želimo preprečiti," je dejal in dodal, da je z ukrepom seznanil nemško kanclerko Angelo Merkel, njenega odziva pa ni komentiral.

Politikov v Koebenhavnu ne jezi le to, da se bo zaradi preobrata švedske priseljenske politike verjetno povečalo število prosilcev za azil pri njih, ampak švedskim kolegom očitajo tudi, da s svojim ravnanjem škodijo odnosom med državama.

Za gradnjo infrastrukture v mejni regiji Oresund ter povezovanje Koebenhavna in tretjega največjega švedskega mesta Malmö v eno celovito območje so namreč porabili milijarde, zdaj pa naj bi Švedi regijo znova delili na dvoje.

Most Oresund dnevno prečka okoli 30.000 ljudi, mnogi med njimi se preko njega vsak dan vozijo na delo v sosednjo državo. Zaradi ponedeljkove uvedbe sistematičnega mejnega nadzora se bo ta pot občutno podaljšala in napovedujejo velike zastoje.

Poslej ne bo več direktnih vlakov iz Koebenhavna v Malmö, temveč morajo potniki prestopiti na železniški postaji na letališču v danski prestolnici ter tam opraviti mejni nadzor.

Mejni nadzor so v minulih mesecih sicer uvedle že vse sosede Danske: Norveška, Švedska in Nemčija. Norveška, ki ni članica EU, a je del schengenskega območja, je prejšnji teden tudi napovedala, da bo začela zavračati begunce brez vizumov, ki bi prišli iz drugih držav znotraj schengna.

Iz Berlina je zato včeraj prišlo zelo ostro svarilo, da je območje schengna v nevarnosti. "Schengen je zelo pomemben, a je v nevarnosti," je na vprašanje o ponedeljkovi potezi Danske dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Martin Schäfer. Kot je še poudaril, je ključno, da se v Evropi najdejo skupne rešitve za begunsko krizo in se zagotovi varnost na zunanjih mejah EU.

Tiskovni predstavnik kanclerke Merklove Steffen Seibert je medtem dejal, da je schengenski sporazum, ki omogoča svobodno potovanje znotraj skoraj celotne 28-članske povezave, odvisen od zaščite meja EU. "Potrebujemo skupno strategijo," je poudaril.

Nadzor na mejah je zaradi migrantskega vala v zadnjih mesecih sicer uvedla vrsta članic EU, tudi Nemčija, ki je v lanskem letu sprejela okoli milijon migrantov, in Slovenija.

Premier Miro Cerar je včeraj v nagovoru slovenskim diplomatom na Brdu pri Kranju opozoril, da "prevelik in nenadzorovan tok neregularnih migrantov v države EU neizogibno vodi v dezintegracijo držav članic EU ter posledično institucij EU". "Naša absolutna prednostna naloga je ohranitev schengenskega prostora in Slovenije v njem," je poudaril.

V izjavi za medije ob robu posveta se je Cerar izrekel še proti zapiranju meja v Evropi, saj da to ne bi rešilo problema. "Tudi Nemčija, Avstrija, Švedska in ostale države morajo ravnati tako, da vsi skupaj pridemo do rešitve, ki bo vzdržna za celotno EU," je dejal na novinarsko vprašanje, ali pričakuje, da bi Nemčija in Avstrija lahko zaprli meje.