Kangler: Dvojna merila v poročilu KPK-ja
Nekdanji mariborski župan Franc Kangler, ki so ga protesti po postavitvi radarjev v mestu odnesli z županskega položaja, je povedal, da je pri sklepanju javno-zasebnega partnerstva med Mestno občino Maribor in podjetjem Iskra Sistemi popolnoma zaupal stroki.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Obenem je izpostavil, da je bil postopek enak kot pri gradnji Stožic v Ljubljani. "Ne vem, zakaj dobivam spet občutek, da imamo dvojne kriterije," je povedal v današnjem odzivu na poročilo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki je pri tem projektu zaznala znake korupcije. Pojasnil je, da so javna naročila v Mariboru vodili po enakem postopku kot za ljubljanske Stožice, projekt pa je vodil tudi isti inštitut za javno-zasebno partnerstvo.
Kangler je poudaril, da sam osebno v teh postopkih ni sodeloval. "To je bilo prepuščeno stroki. Prometnemu uradu in uradu za komunalo. Vse postopke je mestni svet sprejel, nadzorni odbor pa pregledal. Seveda pa kot župan nosim politično odgovornost in to odgovornost sem tudi prevzel in odstopil," je dejal.
"Vsi ti uradniki, ki so kakorkoli sodelovali v tem projektu, so uradniki, ki so bili že pred mano na Mestni občini Maribor. In jih še danes spoštujem in mislim, da delajo korektno in zakonito," je povedal in med drugim spomnil, da je pogodbo z Iskra Sistemi podpisal takratni podžupan Janez Ujčič.
Kangler meni, da je predlog protikorupcijske komisije za uveljavitev ničnosti pogodbe v korist občine. "Ker bo nekdo drug to pogodbo prekinil in ne občina. A o tem naj presodijo pravniki," je dejal. Pričakoval je tudi, da bo protikorupcijska komisija izdala poročilo o zadevi istočasno kot računsko sodišče.
Na Mestni občini Maribor (MOM) ugotovitev komisije za preprečevanje korupcije zaenkrat ne želijo komentirati. "V zvezi z ugotovitvami KPK pa bo MOM postopala skladno z zakonodajo," so zapisali.
Protikorupcijska komisija je ugotovila, da je mariborska občina ob sklepanju javno-zasebnega partnerstva z Iskra Sistemi ravnala v nasprotju z določbami zakona o javnem naročanju in zakona o javno-zasebnem partnerstvu. Kot je ugotovila komisija, so odgovorne občinske osebe s kršitvijo dolžnega ravnanja omogočile korist zasebnemu partnerju in izpolnile znake korupcije.
Po besedah namestnika predsednika KPK Roka Praprotnika je bila pogodba spisana "izrazito" v korist zasebnega partnerja, občina pa pri tem ni ustrezno zavarovala javnega interesa.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
