##IMAGE-3318743##

Novomeška čajarna Krojač je drevi gostila Liberalno akademijo, ki je predstavila knjigo Pet minut demokracije - podoba Slovenije po letu 2004. Del avtorjev knjige - dr. Jože Pirjevec, dr. Niko Toš, dr. Vlado Miheljak, dr. Janez Kolenc, mag. Božidar Flajšman, dr. Bojan Potočnik, novinar Blaž Zgaga, dr Zdenko Kodelja in še nekateri so skupaj s predsednico LDS Katarino Kresal, kot edino predstavnico kake stranke med razpravljavci, skušali orisati svoje videnje procesov, ki se dogajajo v Sloveniji pod aktualno oblastjo.

Zgodovinar dr. Jože Pirjevec je govoril o ločevanju Osvobodilne fronte in povojnih pobojev. "Osvobodilna fronta je bila stvar vsega slovenskega naroda, vanjo so se ljudje vključili, ker so začutili, da je tam prihodnost slovenskega naroda, povojni poboji pa so perverzija, ki jo je odločila peščica ljudi, je tragedija, za katero ne more biti odgovoren ves narod. Naše vprašanje je, ali spadamo med narode, ki so v drugi svetovni vojni zmagali in so gradili novo Evropo, ali pa smo poraženci, ki se zdaj gremo revizionizem," je povedal dr. Pirjevec in dodal, da se, kar se tiče revizionizma nekaj podobnega dogaja tudi v nekaterih deželah poraženkah, na primer v Avstriji.

"Razmerje med OF in povojnimi poboji je podobno razmerju med Anglijo in bombardiranjem Dresdna pa ZDA in atomskimi bombami nad Hirošimo in Nagasakijem ali pa gulagi in Sovjetsko zvezo, ki je za osvoboditev Evrope žrtvovala 20 milijonov ljudi in jim zaradi tega nič ne more vzeti veličine," je primerjal dr. Pirjevec, ki pa je na koncu še dodal, da se Slovenci ne smemo več sovražiti, čeprav stojimo na različnih ideoloških straneh, ne smemo pa se odpovedati dejstvu, da je bila OF dobra odločitev in kolaboracija zločin ter zaključil z besedami: "Vendar, čeprav je brat na nasprotni strani, je še vedno tvoj brat."

Novinar Blaž Zgaga, pobudnik in organizator podpisovanja znamenite novinarske peticije, je povedal, da se je medijska krajina v Sloveniji po letu 2004 korenito spremenila, pritisk vlade na medije pa se kaže v treh oblikah.

Neposredni pritisk se na primer izraža z zakonom o RTV, kjer je oblast dobila popoln nadzor, saj državni zbor izbira veliko večino članov sveta RTV, ali pa s temeljitimi kadrovskimi menjavami v Slovenski tiskovni agenciji, ki je najpomembnejši vir informacij za večino medijev.

Posredni pritisk je prevzem nadzora nad mediji prek kapitalskih povezav (Delo, Večer, Primorske novice), tretjo obliko pa predstavlja odtegnitev oglasnih prihodkov, kar sta od večjih medijev najbolj občutila Dnevnik in Mladina.

Dr. Vlado Miheljak, neprizanesljiv ocenjevalec katerekoli politike, je na vprašanje, katera oblast je slabša, odgovoril, da sta obe slabši, njemu osebno pa da je sedanja še slabša. "Vendar me ti ne zanimajo, bolj me skrbi, da, ko bodo prišli na oblast "moji", to je tisti, ki so me nekoč na začetku vrgli iz stranke, ne bodo naredili iste napake. Sedanja medijska zakonodaja je dobra za kogarkoli, ki je na oblasti. Nevarno je, da ko bo prišel nekdo drug na oblast, tega ne bo hotel spremeniti, ker bo ugotovil, da je tako bolje tudi zanj.

Ostali razpravljalci so orisali svoje videnje dogajanja v Sloveniji z vidika varnosti in sprememb v policiji in odnosa do ravnanja z naravo, dr. Niko Toš pa je med drugim pojasnil, kje on vidi vzroke za zalo slabo zaupanje, ki ga imajo po raziskavah javnega mnenja nekatere inštitucije, kot sta državni zbor in cerkev.

Kresalova je v uvodu poudarila, da politiki ne bi smeli nikoli pozabiti, da mora politika delati v dobro ljudi, ki jih mora vzeti kot partnerje in ne kot subjekte ali podrejene, ob zaključku pa dodala, da bi levosredinske stranke morale najti skupne točke v nekih temeljnih vprašanjih, kar pa jim do zdaj ni vedno uspelo.