Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Je komunikacija res »zavožena«?


Novi Tednik
20. 5. 2021, 10.43
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

Epidemija je pokazala, kako ljudje površno razumemo komunikacijo in njene učinke. Pri tem tako posamezniki kot uradne in vladne ustanove razumejo komunikacijo kot informiranje. A to je izvorni greh. Z informiranjem se komunikacija šele začne. Preverili smo, kako so se pri tem na vrhuncu epidemije izkazale občine in zdravstvene ustanove. Pišemo torej o komunikaciji, ne o tem, kako opravljajo svoje delo. So ljudje dobili ne samo podatke, ampak tudi povratno informacijo? Kako jasna in hitra je bila? Vrstic je premalo, da bi zajeli vsa področja komunikacije. Predstavljate si, kolikokrat ste dobili kakšen uradni dopis, a ga sploh niste razumeli. Tokrat smo se lotili analize komunikacije na ravni občin, vlade in zdravstvenih ustanov. Pri preiskovanju smo ugotovili da ima osrednji sogovornik v tokratni temi prav, ko izrazi ostro kritiko, da je komunikacija tudi »zavožena«. (SIMONA ŠOLINIČ, Foto: Pixabay)

1621507866_prst.jpg
Arhiv NTRC

V osrednji temi v tiskani izdaji Novega tednika objavljamo tudi analizo "komunikacije" občin z občani, dotaknili smo se tudi tega, ali so ljudje, ki so iskali informacije v zdravstvenih domovih, sploh dobili povratno informacijo in kako hitra je ta bila. Pišemo tudi o tem, da smo v času, ko je komunikacija z ljudmi pomembna, pozabili na pravilno komunikacijo s starejšimi. Vse podrobnosti v tiskani izdaji Novega tednika, kjer je članek objavljen v celoti. 

Komunikacija je odsev razmer v družbi, pravi Brane Gruban, eden največjih slovenskih strokovnjakov na področju komunikacije in prvi Slovenec, ki je v Los Angelesu pridobil mednarodno akreditacijo za komuniciranje. Ne skriva kritike trenutne ravni komunikacije v Sloveniji, predvsem v odnosu države do ljudi v času epidemije. Strategijo komunikacije označi celo kot »zavoženo«.

»Razkroj vrednostnega sistema je v zadnjem desetletju povzročil, da se je komunikacija poslabšala. Na žalost se tudi stroka na to ni znala ustrezno odzvati.«

Kje je rešitev?

Dojeti moramo, da gre pri komunikaciji za stroko. Verjetno nihče ne bi dovolil, da bi ga operiral kar nekdo z ulice. Pri komuniciranju operiramo vsi, posledice sicer niso tako krvave, vendar niso majhne. Vsi opažamo, da so začeli prevladovati slabi odnosi, govorice, zmeda, panika in predvsem nezaupanje. Kot mi je kolega omenil pred časom – tudi smrt. Vidimo, da se je tudi zaradi slabe komunikacije dvignila cena epidemije, kar kaže, da se s temi stvari ni pametno igrati.

Kaj je izvorna težava?

Moramo ločiti informiranje od komunikacije. Če bomo to znali, potem se bomo znali odzvati na izziv poslabšanja komunikacije. Informiranje je začetek komunikacije, torej je treba vzpostaviti mehanizem povratne zanke. Enako velja za komuniciranje z javnostjo, ki ga mnogi napačno enačijo z marketingom.

Je komunikacija z državljani predvsem v času epidemije enosmerna komunikacija, ki ni ravno zgled?

Usodno vprašanje. Vse, kar se je dogajalo do zdaj na tem področju, spada k posredovanju informacij in ne h komuniciranju. Enosmerna komunikacija ima resno past. Sporočila za javnost so zelo hitra, ker dosežejo velik krog ljudi. Posledica je, da so informacije lahko napačne, zmotne ali zavajajoče, ker v ta proces prejemniki niso vključeni. Torej obstaja tveganje, da bodo prejemniki sporočila zavračali, kar se tudi dogaja. Enosmerne informacije imajo ves čas značaj ukazovalnosti in zgodilo se je to, da so naletele tudi na gluha ušesa.

Celoten članek je objavljen v tiskani izdaji Novega tednika. 


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.