Arhiv Štajerskega Tednika

Pogovor v njegovi hiši poleg stare cimprače, ki jo je poimenoval Galerija Jožeta Pučnika, najprej nanese na njegova prizadevanja, da bi nekoč tudi Slovenija zaživela samostojno.

Politične kocke Janezovega življenjskega mozaika v Švici

Za to si je celo življenje prizadeval tudi Jože Pučnik. Aktivno je deloval v katoliški slovenski misiji pri patru Fidelisu, kjer so se družili in delovali Slovenci, ki so živeli v Švici in kneževini Liechtenstein. Misija je aktivno sodelovala tudi s slovenskim škofom Šuštarjem, ki si je prav tako zelo prizadeval za osamosvojitev Slovenije. Neprecenljiva pa so prizadevanja slovenskega kulturnega društva dr. Franceta Prešerna. Vlada in knez Liechtensteina sta bila tudi ena izmed prvih, ki sta priznala samostojno Slovenijo ter bila med njenimi prvimi obiskovalci. Društvo je tudi zaslužno, da je bila Slovenija s pomočjo takratnega veleposlanika pri OZN v Švici Antona Beblerja povabljena na sestanek EFTE v Vaduz, kjer je sodeloval tudi takratni zunanji minister Lojze Peterle. „S pomočjo kneza in Antona Beblerja smo naredili vse, da bi bila Slovenija sprejeta v EFTO, a do tega ni prišlo, ker je Slovenija potrebovala Evropo,“ je takrat ob zavrnitvi povedal Janez Drnovšek. To je bila velika napaka, poudarja Janko Kramberger; tudi zato so ob osamosvojitvi propadle vse firme, ker so izgubile jugoslovanski trg.

Društvo dr. Franceta Prešerna je sodelovalo tudi pri promociji Slovenije na mednarodnem gospodarskem srečanju v Davosu v času, ko je Slovenijo vodil Janez Drnovšek. Janko Kramberger je vedno in še danes skrbi za kulturna in gospodarska srečanja občine Lenart in Obrtne zbornice Lenart z Gospodarsko zbornico kneževine v Liechtensteinu kot tudi za sodelovanje drugih kulturnih društev iz domovine.

Za večjo prepoznavnost Slovenije v Vaduzu je odprl umetniško slikarsko in steklarsko prodajno galerijo slovenskih umetnikov.

Razloga za odhod v tujino: Titova slika na glavi direktorja in - ljubezen

Preberite več v torkovem izvodu Štajerskega tednika