© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Tajno glasovanje
Čas branja 5 min.

Stevanović novi predsednik DZ, zanj glasovalo 48 poslancev


K. S.
R.M.
10. 4. 2026, 10.06
Posodobljeno
18:25
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Državni zbor je na seji, ki jo je skladno s poslovnikom vodil najstarejši poslanec, Franc Križan iz vrst Demokratov, izvolil novega predsednika državnega zbora.

1775834378-9y6a0481-1775834340210.jpg
Primož Lavre
Predsednik Resnice Zoran Stevanovć je novi predsednik DZ.

Ta se izbira na tajnem glasovanju, potrebuje pa 46 glasov. Kandidat za predsednika parlamenta je bil predsednik stranke Resnica Zoran Stevanović. Oddanih je bilo 79 glasovnic, 2 sta bili neveljavni, zanj je glasovalo 48 poslancev, proti 29. Na tem mestu bo tako nasledil Urško Klakočar Zupančič. V izjavi po izvolitvi je Stevanović med drugim poudaril, da bo "deloval kot most, ki bo spajal tisto, kar je veljalo za nezdružljivo".

Zaveda se, da mandat ne bo lahek. "Vprašanje pa ni, ali bo težko, vprašanje je, ali bomo znali stopiti korak višje od vsakodnevnih delitev ali bomo znali, ko bo treba dati državo pred stranko, ljudi pred točke, prihodnost pred trenutni aplavz. To je preizkus, ki nas zdaj čaka in to je odgovornost, ki jo tudi jaz danes brez lažne skromnosti sprejemam. Kot predsednik državnega zbora bom skrbel, da bo delo potekalo po pravilih, da bo spoštovan red, da bo vsak imel možnost povedati svoje, a hkrati bom vedno znova spomnil na nekaj, kar je pomembneje od vsakega poslovnika, da smo tukaj zaradi ljudi," je med drugim obljubil.

Politika prihodnosti po njegovih besedah ne more biti politika izključevanja, ne more biti politika etiketiranja, delitev in nenehnega ustvarjanja sovražnikov. To je pot, ki vodi v slepo ulico. Pot, ki jo moramo danes ubrati, je drugačna, je pot povezovanja, pot transparentnosti, pot odgovornosti.

Želi si, da bi čez čas lahko rekli, da so znali stopiti skupaj, ko je bilo to najbolj potrebno. Če jim to uspe, bo Slovenija država, na katero bo ponosen vsak prebivalec. "Država, kjer ljudje verjamejo, da politika dela zanje, in ne obratno, to je edini naš cilj in to je obljuba, ki jo danes dajem," je sklenil.

Podpise kandidaturi prispevala tudi SDS

Najbolj presenetljivo pri Stevanovićevi kandidaturi je, da so podpise poleg petih poslancev Resnice in poslancev trojčka NSi, SLS in Fokus, ki so prispevali tri podpise, prispevali tudi trije poslanci SDS. Stevanović je namreč, spomnimo, svojo politično kariero oblikoval na ostrih kritikah prav predsednika SDS Janeza Janše in delovanjem njegove vlade, predvsem v času covida.

Preberite še

Poslanske skupine, ki so prispevale podpise, imajo skupaj 42 glasov, tako da je izvolitev Stevanovića najbrž zasluga Demokratov Anžeta Logarja.

ustanovna seja dz 2026 pl.jpg
Primož Lavre
Začenja se iskanje podpore za predsednika državnega zbora.

Mesec: Glasovnic ne bomo prevzeli

Meira Hot je v imenu poslanske skupine SD povedala, da je za dobro ljudi potreben pogled naprej ter preseganje strankarskih in ozkih političnih interesov v prid nacionalnim interesom. SD glasovnic ne bo dvignila.

Luka Mesec je v imenu Levice in Vesne povedal, da glasovnic za Stevanovića ne bodo niti prevzeli. Borut Sajovic iz Gibanja Svobode je današnje dogajanje v državnem zboru označil za primer politične korupcije.

"Kako na čuden način v nasprotju z voljo volivcev pridobiti glas," je dejal Sajovic. "Predsednik državnega zbora mora poznati zakon, zakonodajo, nas družiti in povezovat," je dejal in dodal, da so bili vseskozi proti oblasti, zdaj pa želijo postati ta oblast. Stevanovića ne bodo podprli. "Smo pa razočarani, da tisti, ki prispevajo podpise, nimajo moči, poguma, da bi slovenski javnosti povedali na glas, jasno in razločno, zakaj so to storili," je dodal.

SDS ni izpodbijala poslanskih mandatov

Mandatno-volilno komisijo, ki se je dopoldne sestala na prvi seji in pripravila predlog za potrditev poslanskih mandatov, bo vodil Tadej Ostrc iz vrst Demokratov, podpredsednik pa bo Zoran Stevanović iz Resnice. MVK bi pred potrjevanjem poslanskih mandatov na seji državnega zbora odločala tudi o morebitnih pritožbah glede rezultatov volitev, a kot je ugotovil Ostrc, nobena pritožba do začetka seje ni bila vložena.

Kot je znano, se je omenjalo predvsem možnost, da bi lahko volilne rezultate izpodbijala SDS, a se za to ni odločila. "Ker verjamemo, da je stabilnost zakonodajne veje oblasti ključna za delovanje države, nismo nasprotovali potrditvi mandatov poslank in poslancev nove sestave državnega zbora, je pa naš namen zaščititi integriteto volilnega procesa v prihodnje," je na seji komisija povedala Jelka Godec iz SDS.

Spomnila je na vse nepravilnosti, na katere je stranka opozarjala že vse od dneva volitev ter dodala, da se volivcem vzpostavlja dvom v legitimnost volitev. Napovedala je, da bo stranka z vsemi pravimi sredstvi skušala zagotoviti legitimnost volitev, pri čemer se bodo obrnili tudi na ustavno sodišče.

Janja Sluga iz Gibanja Svoboda je medtem prepričana, da SDS pritožbe ni vložil zato, ker je treba ob tem konkretno povedati, katere nepravilnosti so se zgodile, kako so vplivale in kdo bi pridobil mandat zaradi teh nepravilnosti. "Nimate ničesar, s čimer bi lahko danes vložili pritožbo. Nimate in to je dejstvo," je dejala Sluga. 

MVK je ob koncu burne razprave med poslanci ugotovila, da noben mandat ni sporen.

Klakočar Zupančič o integriteti

Uvodoma je poslance nagovorila dosedanja predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. "Glede na dogajanje v svetu časa za učenja ne bo veliko," je dejala tistim, ki so prvič sedli v poslanske klopi. Spregovorila je o tem, v kakšnih okoliščinah je deloval prejšnji državni zbor, na delo katerega sta vplivala tudi energetska kriza in največja naravna ujma v zgodovini države. Spomnila je na spremembe zakonodaje na področju zdravstva in izboljšanje položaja najranljivejših.

klakocar zupancic1.jpg
Primož Lavre
V politiki je po besedah Urška Klakočar Zupančič včasih premalo integritete. »Nekateri jo izgubijo s prihodom, drugi jo pridobijo z odhodom,« je dodala.

»Želim si, da bi pri sprejemanju odločitev v vsakem primeru delovali po svoji vesti, kot vas zavezuje ustava, in s trdnim namenom, da delujete v dobro ljudi,« je dejala in dodala, da bomo prej kot slej državljanke in državljani ocenjevali, »kako uspešno je bilo vaše delo«.

Klakočar Zupančič je ob koncu spregovorila o integriteti. »Kaj je integriteta?« je vprašala. »Integriteta pomeni, da gradimo na vrednotah, na obče človeških civilizacijskih pridobitvah, da so naša dejanja, naše odločitve in naše besede v skladu s temi vrednotami.«

»Integriteta je, da se dela dobro za ljudi, za tiste, ki so nam blizu, in za tiste, ki nam niso tako blizu. In veste, kaj je še integriteta? Integriteta je, da naredimo tisto, kar je prav, čeprav morda ni najlažje,« je dejala.

Po njenih besedah je v politiki včasih premalo integritete. »Nekateri jo izgubijo s prihodom, drugi jo pridobijo z odhodom,« je dejala predsednica devetega sklica državnega zbora.

V desetem sklicu parlamenta nobena stran nima jasne večine

V desetem sklicu parlamenta sedi 29 poslancev Gibanja Svoboda, 28 poslancev SDS, devet poslancev trojčka NSi, SLS in Fokus, SD in Demokrati imajo po šest poslancev, Levica in Vesna ter Resnica pa po pet poslancev. Svojega predstavnika imata tudi italijanska in madžarska manjšina.

Svet24

Prva stran dneva

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.