Trump Evropi: Ker nisem prejel Nobelove nagrade, nisem več zavezan miru
Donald Trump je v pismu norveškemu premierju neposredno povezal svojo zahtevo po prevzemu Grenlandije z dejstvom, da ni prejel Nobelove nagrade za mir.
Geopolitična napetost med Združenimi državami Amerike in njihovimi evropskimi zavezniki je dosegla novo točko vrelišča.
Ameriški predsednik Donald Trump je v pismu, naslovljenem na norveškega premierja Jonasa Gahr Støreja, neposredno povezal svojo zahtevo po prevzemu Grenlandije z dejstvom, da mu ni bila podeljena Nobelova nagrada za mir.
Kot poročajo tuji mediji, predsednik odkrito grozi z eskalacijo, saj meni, da zaradi zavrnitve nagrade ne čuti več moralne obveze do izključno miroljubne politike.
Bizarna diplomatska nota
Vsebina pisma, ki ga je osebje Sveta za nacionalno varnost (NSC) posredovalo tudi več evropskim veleposlanikom v Washingtonu, je po navedbah ameriške mreže PBS News »osupnila diplomatski svet«.
Trump je v njem zapisal: »Dragi Jonas – glede na to, da se je vaša država odločila, da mi ne podeli Nobelove nagrade za mir, čeprav sem ustavil več kot osem vojn, ne čutim več obveze, da bi razmišljal zgolj o miru, čeprav bo ta vedno prevladujoč. Zdaj lahko razmišljam o tem, kaj je dobro in primerno za Združene države Amerike.«
Kot poroča GB News, je Trump v pismu nadaljeval z utemeljitvijo, zakaj bi morala ZDA prevzeti nadzor nad Grenlandijo, ki je sicer avtonomno ozemlje v okviru Kraljevine Danske.
»Danska ne more zaščititi tega ozemlja pred Rusijo ali Kitajsko,« je zapisal predsednik in podvomil v legitimnost danske suverenosti z besedami: »Zakaj imajo sploh 'lastninsko pravico'? Ni nobenih pisanih dokumentov, gre le za to, da je tam pred stotimi leti pristala ladja, a tam so pristajale tudi naše ladje.«
Pristnost pisma je za norveški tabloid VG, na katerega se sklicuje Daily Mail, potrdil sam norveški premier Støre. Pojasnil je, da je pismo prejel kot odgovor na svoje pozive k umiritvi napetosti zaradi napovedanih ameriških carin.
Støre je ob tem ponovil, da je Trumpu že večkrat pojasnil, da Nobelove nagrade za mir ne podeljuje norveška vlada, temveč neodvisni Nobelov odbor.
Ultimati in carinska vojna
Retorika v pismu ni ostala le pri besedah. Kot poroča Firstpost, je Trump zavezništvu Nato postavil ultimat z besedami: »Za Nato sem storil več kot katera koli druga oseba od njegove ustanovitve, zdaj pa bi moral Nato storiti nekaj za Združene države. Svet ni varen, če nimamo popolnega in totalnega nadzora nad Grenlandijo.«
Grožnje so podprte s konkretnimi ekonomskimi sankcijami. Trump je napovedal uvedbo 10-odstotnih carin na ves izvoz iz Danske, Švedske, Francije, Nemčije, Finske, Nizozemske, Norveške in Združenega kraljestva.
Ti ukrepi naj bi stopili v veljavo 1. februarja 2026. Še bolj zaskrbljujoče pa je opozorilo, da se bodo carine 1. junija dvignile na 25 odstotkov in ostale v veljavi, dokler ne bo dosežen dogovor o »popolnem nakupu« Grenlandije.
Evropa pripravlja »trgovinsko bazuko«
Evropski voditelji so se na grožnje odzvali z ogorčenjem in napovedjo povračilnih ukrepov. Kot navaja Daily Mail, Evropska unija razmišlja o uporabi svojega najmočnejšega trgovinskega orožja, tako imenovane »trgovinske bazuke« oziroma instrumenta proti prisili (Anti-Coercion Instrument), ki je bil sprejet leta 2023.
Ta mehanizem bi EU omogočil uvedbo carin na ameriško blago v vrednosti kar 81 milijard funtov, omejitev dostopa do javnih razpisov in zaprtje dostopa do enotnega trga.
Osem držav, ki so se znašle na Trumpovem seznamu za carine, je izdalo skupno izjavo, v kateri so poudarile solidarnost z Dansko in prebivalci Grenlandije. »Grožnje s carinami spodkopavajo čezatlantske odnose in tvegajo nevarno spiralo navzdol,« so zapisali v izjavi, ki jo povzema GB News. Poudarili so tudi, da vojaške vaje Arctic Endurance, ki so očitno razjezile Trumpa, ne predstavljajo grožnje nikomur, temveč krepijo varnost na Arktiki.
Zaskrbljenost v Londonu in vprašanje Nata
Britanski premier Keir Starmer se je znašel v nezavidljivem položaju. Kot piše Daily Mail, je Starmer v telefonskem pogovoru s Trumpom njegov predlog o carinah označil za »napačnega« in poudaril, da je kaznovanje zaveznikov, ki skrbijo za kolektivno varnost, nesprejemljivo.
Kljub temu nekateri britanski ministri zavračajo pozive k preklicu načrtovanega državniškega obiska kralja Karla III. v ZDA, saj menijo, da je dialog nujen.
Lord McDonald, nekdanji vodja britanske diplomatske službe, je za BBC podal mračno napoved: »Če bi prišlo do kakršnega koli vojaškega spopada med Američani in Evropejci zaradi Grenlandije, bi to pomenilo konec Nata. Ko se en zaveznik vojaško obrne proti drugemu, poti nazaj ni več.«
Analitiki, na katere se sklicuje Firstpost, opozarjajo, da Trump verjame v svet, razdeljen na vplivna območja, kjer ZDA dominirajo nad celotno Ameriko, vključno z Grenlandijo.
Njegova prepričanja o tem, da otoku grozi invazija Kitajske ali Rusije, pa po mnenju strokovnjakov služijo predvsem kot pretveza za širitev ameriškega ozemlja in morebiten umik iz Nata.
