· Nepremičnine

Na obronkih vzhodnih Haloz, v Goričaku, tri generacije družine Kotolenko združujejo svoje izkušnje ter znanje s področja vinogradništva in vinarstva. Pohvalijo se lahko z eno izmed tehnološko najbolj opremljenih kleti v Sloveniji. Njihovi vinogradi so na območjih, kjer so odlični pogoji za rast vinske trte in pridelavo zdravega ter kakovostnega grozdja. To potrjuje tudi letos pridobljenih pet odličij (dve srebrni in tri bronasta) – med njimi tudi najboljša ocena Štajerske Slovenije za šipon na ocenjevanju vin Decanter v Londonu, ki slovi kot najprestižnejše vinsko ocenjevanje na svetu.

· Nepremičnine

V Murski Soboti se bodo nadaljevala gradbena dela na Slomškovi ulici.

· Nepremičnine

Žalostna podoba praznega gostinskega lokala v strogem centru Ptuja, na Mestnem trgu 2, že več let prispeva h klavrnemu izgledu središča najstarejšega slovenskega mesta. Kot vse kaže, pa bodo končno na tej eminentni lokaciji obudili življenje. Lastniki lokala so potrdili, da je bila to poletje prekinjena najemna pogodbo s Teto Frido in da bodo najbrž že v naslednjih dneh z novim najemnikom sklenili pogodbeno razmerje.

· Nepremičnine

Lendavska občina je želela še pred začetkom letošnje prireditve Bogračfest postaviti v starem delu Lendave bronasti kip kuharja bograča, vendar je njegova postavitev prestavila na prihodnje leto.

· Nepremičnine

V začetku avgusta je začel delovati novourejeni gostinski lokal v parku Ljudski vrt. Najemnica, samostojna podjetnica Mirjana Mumlek, ki ima dolgoletne izkušnje v gostinstvu, je z obiskom v teh prvih dneh zadovoljna.

Za Vinogradništvo Kaučič-Božič, Herbersteinova klet, ostaja edini cilj butična pridelava in vrhunska kakovost.

· Nepremičnine

Dobrih 276.000 evrov je vredna prva faza projekta obnove in širitve destrniškega pokopališča, ki bo predvidoma dokončana do 1. novembra.

· Nepremičnine

Članek o težavah pri vzpostavljanju komunikacije svojcev pacientov z zdravniki na internem oddelku ptujske bolnišnice je dvignil veliko prahu. Zgodba, ki smo jo predstavili prejšnji teden, je razkrila, da je problem večplasten. Kadrovske težave so resne, dve specialistki sta pred kratkim odšli na druga delovna mesta, zato je obremenitev za ostale zdravnike toliko večja. Strokovni direktor SB Ptuj Teodor Pevec priznava, da je stanje zelo resno, alarmantno, da lahko celo ogrozi obstoj bolnišnice, kot jo poznamo. Aktivno iščejo rešitve za nastalo situacijo.

· Nepremičnine

V Novi vasi pri Markovcih so pred 16 leti zgradili nov gasilski dom z vaško dvorano, ki je vsa ta leta odlično zasedena z najrazličnejšimi prireditvami in zasebnimi slavji. Pred objektom so uredili parkirišče in zelenico, v neposredni bližini pa še otroška igrala. Celotno območje pa precej kazi starejša hiša, ki je oddaljena le nekaj metrov in je v zelo slabem stanju.

· Nepremičnine

Poletje je čas, ko si dijaki, ki so pred kratkim opravili maturo, ter študentje, ki končujejo zadnje obveznosti in izpite, »polnijo baterije« za novo študijsko leto ter urejajo potrebno za bivanje v prestolnici, kamor se večina preseli za čas študija.

· Nepremičnine

Na spodnjepodravskem vodooskrbnem sistemu, ki ga upravlja Komunalno podjetje (KP) Ptuj, se na letni ravni izgubi več kot milijon m³ vode oziroma slaba četrtina načrpane. Z vodnimi izgubami ne nastaja škoda samo na vodnem viru, temveč tudi stroški, povezani s črpanjem, torej porabo električne energije.

· Nepremičnine

Vrtec Zarja ima eno od enot tudi v Škapinovi ulici v Celju. Montažna stavba enote Čira čara, ki je bila zgrajena leta 1986, je dotrajana in energetsko neustrezna, zato je bil že pred časom v občini sprejet sklep, da naj bi na istem mestu zrasel sodobnejši vrtec. Rušitev stare izpraznjene stavbe je predvidena za letos, zato je Vrtec Zarja otroke že prerazporedil v druge enote. A od 1. septembra bo za mesec in pol v enoti Čira čara spet polno otrok, saj so se vzdrževalna dela v enoti Ringa raja ob Nušičevi ulici nepredvideno razširila in enota v začetku šolskega leta še ne bo mogla sprejeti otrok. Nekateri bodo zato začasno prišli tudi v Škapinov ulico.

· Nepremičnine

Prvi val nameščanja panelov sončnih elektrarn (SE), zlasti na strehe objektov, je Slovenijo zajel pred dobrim desetletjem. Ponoven zagon in veter v jadra je razmišljanju o samooskrbi, tudi z električno energijo, dala najprej kovid kriza, ko je nekaterih izdelkov na policah trgovin začelo zmanjkovati, zadnje leto pa vojna v Ukrajini, ko so sočasno poblaznele tudi cene energentov.