D. S.

»Stari starši, po mamini in očetovi strani, so se ukvarjali z vinogradništvom in kmetijstvom. Zato toliko bolj cenim vsa kmečka opravila in mi nobeno delo ni tuje. Starši so me že od mladih nog vzgajali, da je vsako delo cenjeno,« pripoveduje najmlajša slovenska notarka.

Šolske počitnice je pogosto preživljala pri starih starših ali drugih sorodnikih, kjer so otrokom že zelo zgodaj vcepili ljubezen do narave in živali pa tudi številne, danes vse premalo cenjene vrednote, kot so druženje, delavnost, spoštovanje. »Vsekakor me ljudje drugače dojemajo, ko jim povem, da tudi jaz prihajam z vasi. In ker sem ena izmed njih, jih tudi bolje razumem,« se nasmehne Martina Baškovič, prepričana, da te življenje vedno pelje po pravi poti, pa čeprav je ta morda nekoliko drugačna, kot si si jo sprva zamislil.

Njeno ime se je v javnosti pojavilo že leta 2010, ko je postala 12. cvičkova princesa, čez dve leti pa še vinska kraljica Slovenije. »Oba naziva pomenita v mojem življenju edinstven pečat in izjemno izkušnjo. Dala sta mi potrditev, da če poslušaš samega sebe in si zaupaš, se nimaš česa bati.« Velika mreža poznanstev, ki se je stkala, pa ostaja zanjo največje bogastvo iz tedanjega obdobja. »Kamor koli po Sloveniji greš, vedno naletiš na prijetne in prijazne ljudi, kajti vinogradnice in vinogradniki so takšni – preprosti, prijetni, prijazni in gostoljubni. Prijaznih in pristnih stikov z ljudmi pa je na podeželju veliko več kot v prestolnici.«

Prav na to jo je opomnila tudi gesta, ko so se ob odprtju notarske pisarne nanjo spomnili v Vinski kleti Komatar, iz katere je nekoč prihajal njen protokolarni cviček, in tudi v Vinski kleti Krško, iz katere je bilo protokolarno vino vinske kraljice leta 2012. »Prav tako so me s posebnim obiskom presenetili člani domačega društva VTKD Gadova peč. Takšna podpora mi še danes pomeni največ. Zato tudi izjemno rada delam z ljudmi,« prida.

Njena poklicna pot se je začela še pred dokončanjem diplomskega dela na pravni fakulteti, ko je leta 2014 začela delati v notarski pisarni v Brežicah pri notarju Andreju Doklerju, kjer je bila zaposlena vse do njegove smrti 2021. Ker pa takrat še ni izpolnjevala vseh pogojev, se za mesto notarke ni mogla potegovati. Je pa zato stopila v neke druge velike čevlje, kot sama pravi, saj je začela delati kot odvetnica pri Odvetniški družbi Čeferin. »To je bilo izjemno zahtevno obdobje, predvsem zaradi intenzivnosti in raznovrstnosti dela, ki ga lahko kot odvetnik doživiš le pri največjih odvetniških družbah v Sloveniji. Zato bom večno hvaležna čudoviti ekipi več kot 30 pravnikov iz te odvetniške družbe.«

Nato je bila krajši čas zaposlena na okrajnem sodišču v Brežicah, na področju izvršb, kar je bilo spet svojevrstna izkušnja. »K sreči sem imela tudi na sodišču ob sebi izjemen kolektiv. A srce me je kljub temu vleklo nazaj v notariat, toliko bolj, ko sem spoznala še vse druge poklice v pravosodju. Nobenega dela mi ni bilo težko opravljati in sem vedno z veseljem prihajala v službo. Sem pa v sebi občutila neizmerno srečo, ko sem 1. junija 2023 sprejela povabilo notarja Dolgana iz Ljubljane in ponovno začela delati v notariatu.«

Nato pa je sledil razpis za notarsko mesto v Sevnici. Na zahtevnem in obsežnem preizkusu, ki zajema celotno znanje civilnega, gospodarskega prava in tudi prava z drugih področij, je med kandidati dosegla največ točk. In bila imenovana za notarko. »Delo v domačem posavskem okolju mi res ogromno pomeni, saj iz izkušenj vem, kaj pomeni voziti se vsakodnevno dve uri ali več na delo. Poleg tega tukajšnji ljudje mnogo bolj cenijo vsak pravni posvet in nasvet ter vsako notarsko storitev. Tako lahko že po slabih dveh tednih poslovanja pisarne povem, da je izjemno lepo občutiti hvaležnost pri strankah in prijaznost, česar mogoče marsikdaj v hitrem tempu in drugačnem urniku v prestolnici ali večjih mestih ni mogoče občutiti v takšni meri.«

Notariat je zanjo način življenja, kajti, kot pravi, notar nisi samo osem ur na dan. »Biti notar je zagotovo svojevrstno poslanstvo, saj moraš ves čas skrbeti za ugled notariata, biti strokoven, nepristranski in pošten pri poslovanju, hkrati pa moraš tudi skrbeti, da upravičiš naziv osebe javnega zaupanja.« In kot mnogi zmotno mislijo, delo notarja ne poteka le v pisarni, pač pa tudi na terenu, v bolnišnicah, domovih za starejše. »Tako se notarji po svojih najboljših močeh trudimo, da so notarske storitve ljudem dostopne in prijazne,« še prida Martina Baškovič.