Nik Jarh

Na čelu Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) je že drugo leto zapored Celjan Luka Mihalič, ki je bil za nov enoletni mandat imenovan marca letos. 26-letni študent magistrskega študija ljubljanske fakultete za upravo, ki vodi stanovsko organizacijo vseh slovenskih študentov, v svojem mandatu še posebej naslavlja tematiki reševanja bivanjske problematike in duševnega zdravja mladih. Meni tudi, da sta omenjeni težavi študentov močno povezani. Pod njegovim vodstvom študentska organizacija trenutno dejavno pripravlja nov predlog Zakona o urejanju položaja študentov, za katerega verjame, da bo za študente prinesel vrsto pozitivnih sprememb. Prav tako je sodeloval tudi pri snovanju novega Zakona o visokem šolstvu, ki ga je vlada že sprejela in bo začel veljati naslednje leto.

Nik Jarh

Luka Mihalič si je po šolanju na I. gimnaziji v Celju vzel leto premora, šel delat in se odločil, da bo naslednje leto šolanje nadaljeval na ljubljanski fakulteti za upravo. Že kot bruc se je vključil v študentsko organizacijo na fakulteti in bil izvoljen v študentski svet. »Vse skupaj se je nato samo še nadaljevalo in se ›poklopilo‹ tudi z nekaj sreče. A tudi sreča mora biti prisotna za takšne zadeve,« je uvodoma povedal 26-letnik, ki ga do konca magistrskega študija ločita le še en izpit in zaključno delo.

V času študija ste hitro vkorakali v študentsko organizacijo. Kaj pa kot dijak – ste se že takrat dejavno udejstvovali v mladinskih organizacijah v Celju?

Ne, kot dijak nikoli. Takrat pravzaprav nisem vedel, da obstaja Dijaška organizacija Slovenije. Na I. gimnaziji v Celju je bila takrat dejavna dijaška skupnost, ampak se takrat nisem nikoli odločil, da bi sodeloval v njej. Šele kasneje, ko sem šel študirat, me je začelo to zanimati.

V fakultetni študentski svet ste bil izvoljeni že v prvem letniku. Zakaj ste se lani odločil, da boste kandidirali za predsednika študentske organizacije?

Ko sem se vključil v študentsko organizacijo fakultete za upravo, sem spoznal, da obstaja tudi študentski parlament oziroma študentska politika, kjer kot poslanec v študentskem zboru zastopaš interese fakultete. Že od nekdaj me je nekako zanimala tudi politika, prav tako organizacija dogodkov in mreženje. Naslednje leto sem zato ob volitvah v študentski parlament kandidiral za mesto poslanca in bil v okviru svoje fakultete uspešno izvoljen. Hkrati sem bil tudi leto in pol vodja naše študentske poslanske skupine, bil sem tudi podpredsednik študentskega zbora. Želel sem napredovati postopoma, od nekdaj pa sem želel biti predsednik Študentske organizacije Slovenije (ŠOS), saj je to najbolj politična vloga, ki jo lahko dosežeš. Omogoča ti namreč, da si v stiku s poslanskimi skupinami in z ministrstvi. Na srečo se mi je kandidatura časovno izšla, da sem pol leta pred iztekom mandata odstopil z mesta poslanca v študentskem zboru in kandidiral za predsednika organizacije. Soglasno so me potrdile vse štiri entitete, kar pomeni, da sem prepričal približno 120 oseb v skupščini ŠOS.

Pod okrilje ŠOS spada več kot 80 tisoč študentov. Kaj vse zajema vaše delo predsednika, katere so vaše glavne naloge in odgovornosti?

Moja primarna vloga je zagovarjanje pravic in interesov vseh študentov v Sloveniji. Na ravni ŠOS združujemo štiri entitete, in sicer Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, v Mariboru in na Primorskem ter študentsko organizacijo v lokalnih skupnostih, bolj znano kot študentski klubi. Moja naloga je, da usklajujem interese vseh omenjenih entitet, torej da ni glas ene ni bolj slišan od glasu druge. Pomembno je, da delujemo povezovalno in odprto. Tukaj so zelo pomembni tudi študentski klubi, ki skrbijo, da je tudi v manjših občinah glas študentov slišan. Tudi Celje je dober primer, kjer se že na ravni dijaške skupnosti sliši glas dijakov in tudi študentov. Glede tega je zelo odprt tudi župan, s katerim dijaška skupnost dobro sodeluje. Ker sem Celjan, sem imel tudi jaz priložnost komunicirati z županom, a načeloma v lokalnih okoljih z župani nimam veliko stika. Sam namreč skrbim in komuniciram z udeleženci na ravni univerzitetnih središč in z ministrstvi ter s poslanci.

Kaj lahko povprečen študent pridobi od ŠOS? Se lahko z vprašanji, s stiskami ali pobudami obrne neposredno na vas ali se mora najprej obrniti na fakultetno organizacijo?

Študenti se vedno lahko obrnejo na Študentsko organizacijo Slovenije. Že v prvem mandatu sem začel organizirati dneve odprtih vrat, ki so vsak prvi torek v mesecu. Takrat se lahko študentje neposredno zglasijo v ŠOS in povedo svoje pobude ter tudi kritike, ki največ štejejo. Glede tega, kaj študenti pridobijo od nas, lahko povem na primeru aktualnega Zakona o visokem šolstvu. Pri spreminjanju zakona je v delovni skupini sodelovala široka paleta odločevalcev – od strokovnjakov, ministrov, rektorjev do državnih sekretarjev, v njej smo kot glas študentov sodelovali tudi mi. Če Študentska organizacija Slovenije ne bi imela predstavnika v tem pomembnem telesu, verjamem, da ne bi bili v predlog spremenjenega zakona vključeni vsi naši predlogi oziroma da ne bi bilo v tolikšni meri poskrbljeno za pravice in interese študentov.

Nik Jarh

Ko ste ravno omenili predlog spremenjenega Zakona o visokem šolstvu ... Kako ga ocenjujete, so odločevalci pri njegovi pripravi upoštevali vaše predloge?

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI) je eno od ministrstev, s katerimi imamo v organizaciji že vrsto let dober dialog, česar ne bi mogli reči za druga ministrstva. Kot sem že omenil, smo pri pripravi zakona sodelovali znotraj delovne skupine, ki je zasedala več kot leto in pol. Lahko rečem, da je zakon za nas sprejemljiv oziroma konec koncev tudi dober, a bi si zagotovo kdo od sodelujočih pri pripravi zakona želel, da bi bila vpisana še kakšna druga točka ali da bi bila kakšna točka zapisana drugače. Na splošno smo v študentski organizaciji z zakonom zadovoljni in verjamemo, da bo za študente prinesel pozitivne spremembe.

Kaj konkretno bo za študente drugače, ko bo začel veljati nov zakon?

Zakon vključuje veliko sprememb. Zaradi nerazumevanja medijsko najbolj odmeva pereč delni študij, ki ga ne razumejo niti referati ali fakultete. Pri tem ne gre za ukinjanje izrednega študija, temveč za dodatno vzpostavitev nove oblike študija, ki bo primeren za tiste, ki študirajo ob delu. Delni študij pomeni, da bo lahko oseba en letnik opravljala dve leti, kar pomeni, da bo imela več časa za predavanje in učenje. Študenti, ki bodo študirali delno, bodo imeli pravice, ki izhajajo iz statusa študenta, tisti, ki so zaposleni, pa jim te pravice ne pripadajo. Potem so tukaj mikrodokazila, ki so novost in urejajo krajša izobraževanja in usposabljanja, ki pa ne bodo nadomeščala rednega študija oz. diplome. Tudi pri učnem jeziku smo bili zelo ostri. Zakon ureja, da bo še naprej mogoče nekatera predavanja poslušati v tujem jeziku, ampak da bodo tisti, ki bi želeli poslušati oziroma imeti vsebino pripravljeno v slovenskem jeziku, lahko to imeli v slovenščini. To je bil zelo pomemben člen, pri katerem smo različni udeleženci imeli drugačna mnenja, ampak smo v ŠOS uspeli to zagotoviti.

»Tako v prvem kot v drugem mandatu sem si zadal dva ključna izziva, ki ju bom naslavljal. To sta bivanjska problematika in duševno zdravje mladih.«

V obeh mandatih ste si za osrednji cilj zadali urejanje bivanjske problematike in duševnega zdravja mladih. Kaj ste do zdaj uspeli urediti na področju dostopnejšega in tudi dostojnejšega bivanja študentov?

Po nekaj letih prizadevanj tudi mojih predhodnikov smo v ŠOS dosegli 300-odstotni dvig višine subvencije pri zasebnikih – s približno 30 evrov se bo subvencija zvišala na 100 evrov. Prav tako smo dosegli 40-odstotni dvig subvencij v študentskih domovih, da ne bo, predvsem z vidika inflacije, strošek povišanja cen domov padel na študente, temveč bo za višjo ceno bivanja v študentskem domu poskrbela država. Z ministrom dr. Papičem sva imela tudi skupno novinarsko konferenco, na kateri sva napovedala vse te spremembe, ki bodo začele veljati 1. oktobra, torej z novim študijskim letom. Na novinarski konferenci se je minister zavezal, da bo stremel h gradnji novih študentskih domov. Zadnji je bil namreč zgrajen leta 2006, kar je žalostno. Študentskih domov bi moralo biti toliko, da bi bilo dovolj postelj za vse študente.

Nik Jarh

Menite, da premalo postelj v študentskih domovih vpliva tudi na višanje cen na nepremičninskem trgu?

Vsekakor. Vsi vemo, da smo študenti predvsem v Ljubljani glavni povpraševalci na najemniškem trgu. Gradnja novih študentskih domov bi zato lahko nepremičninsko stisko rešila tudi na državni ravni. Če bi študenti imeli na voljo več javnih študentskih sob, bi manj povpraševali po nepremičninah na najemniškem trgu in posledično bi se trg nepremičnin pri zasebnih lastnikih nekoliko umiril. Trenutno je žalostno, da smo študenti zaradi pomanjkanja prostora v javnih študentskih domovih primorani plačevati visoke cene za slabo vzdrževane sobe. Praktično vsaka klet ali podstrešje sta zdaj že postala študentska soba. In to bivanje sam vedno povežem tudi z duševnim zdravjem mladih. V študentskih domovih namreč študenti ne vidimo samo strehe nad glavo, temveč je to za nas tudi pomemben prostor, kjer se lahko družimo s sovrstniki, sostanovalcem lahko povemo, kaj nas tare, si med sabo pomagamo in svetujemo.

Druga težava je na Primorskem, kjer se morajo študenti med turistično sezono izseliti iz sob. To je ministrstvo delno rešilo z novim študentskim domom Barka 2, kjer je več sto dodatnih postelj. Sam si ne predstavljam, da bi moral vsako poletje izprazniti sobo in se odseliti domov. Študentske domove študenti namreč uporabljamo tudi med izpitnim obdobjem, ko smo najbolj podvrženi stresu in nam ta soba predstavlja okolje, kjer se lahko učimo in umirimo. Tudi na Primorskem primanjkuje postelj v študentskih domovih, medtem ko v Mariboru teh težav nimajo. Na Štajerskem veliko vlagajo tudi v prenove domov, tudi standard je višji, zato je tam včasih cena tudi malo višja.

Bivanjsko problematiko študentov naslavljate tudi s projektom ŠOS za bivanje. Kakšen odziv mladih beležite?

Tako je, to je celoletni projekt. O tej tematiki smo nedavno pripravili tudi anketo in v manj kot mesecu smo dobili približno dva tisoč odgovorov, kar ponovno dokazuje, za kako perečo težavo gre. Anketa je potrdila naše predpostavke, da je v študentskih domovih na voljo premalo postelj in da so pri zasebnikih cene previsoke in pogoji slabi. Ugotovitve bomo zdaj predstavili tudi ministrstvu in skupaj z njim iskali nove rešitve. Od študentov bomo želeli vedno več odgovorov, saj je pomembno, da imamo velik reprezentativni vzorec, s katerim lahko potem operiramo.

»Tudi gradnja novih javnih študentskih domov je ena od rešitev, kako bi lahko v tem družbenem okolju reševali duševne stiske študentov.«

Kot ste že omenili, duševno zdravje mladih povezujete z urejenim bivanjem. Kako v organizaciji še naslavljate področje duševnega zdravja mladih?

Že vrsto let v ŠOS o problematiki duševnega zdravja osveščamo s projektom Naj se ti ne zrola, s katerim na družbenih omrežjih dosegamo veliko študentov. S projektom želimo sporočiti, da duševno zdravje ni tabu tema, zato veliko govorimo o depresiji, preventivnih ukrepih, kako skrbeti za duševno zdravje, o tem, da moramo o stiskah spregovoriti, in podobno. Tudi sam sem se v svojem mandatu tega lotil zelo optimistično. Z MZ in MVZI smo se nekajkrat sestali na to temo in s strokovnjaki prišli do ideje, da bi imeli v srednjih šolah in tudi na fakultetah neke točke, kjer bi bil nekakšen varuh oz. zaupnik, ki bi se mu lahko zaupal študent. A ta ideja je nato zaradi neodzivnosti ministrstva zastala, zato si tudi v svojem drugem mandatu želim, da bi jo ponovno obudili, sklicali delovno skupino in se sestajali vsaj enkrat mesečno. Pomembno je namreč, da se posvetimo problematiki duševnega zdravja. Slednje želimo znotraj novega Zakona o visokem šolstvu naslavljati tudi s ponovno vzpostavitvijo športno-gibalnih dejavnosti v prvih letnikih v visokošolskem prostoru in ne samo v srednjih šolah.

Omenili ste neodzivnost nekaterih ministrstev. Menite, da je med vami premalo dialoga in iskanja rešitev?

Vedno bi lahko imeli več dialoga. Na eni strani z ministrstvom za visoko šolstvo odlično komuniciramo, na drugi strani so nekatera ministrstva neodzivna, ko gre za zelo pomembne zadeve. Konkretno: ena od teh je bila po ukinitvi dopolnilnega zavarovanja za študente, na osnovi katerega smo v organizaciji prejemali podatke o tem, kdo je upravičen do subvencionirane študentske prehrane. Zaradi neodzivnosti ministrstva za delo (MDDSZ) smo morali na družbenih omrežjih organizirati kampanjo, da smo se dogovorili za sestanek in rešili težavo. Z novim letom bi namreč študenti, ki so prejemali družinske pokojnine, skoraj ostali brez subvencionirane študentske prehrane. Z omenjenim ministrstvom, ki je zelo neodzivno, imamo še veliko odprtih stvari in že na ravni študentske organizacije razmišljamo o tem, kakšne mehanizme lahko uberemo, da bi nas poslušalo. Z novim predlaganim Zakonom o urejanju položaja študentov zato naslavljamo tudi to, kako lahko zadeve rešujemo kot ŠOS, če je ministrstvo neodzivno.

Nik Jarh

Katere so sicer še ključne zadeve, ki so vključene v predlog novega Zakona o urejanju položaja študentov (ZUPŠ)?

Novi ZUPŠ smo začeli pripravljati pred več kot letom. Predstavili smo ga vsem poslanskim skupinam in ga usklajevali z ministrstvi, zato je zdaj predlog zakona končno urejen. V dveh točkah se moramo uskladiti še z ministrstvom za zdravje. Ker nismo bili uspešni pri pogajanjih, nam bosta pri tem pomagala predsednica državnega zbora ga. Klakočar Zupančič in klub mladih poslancev, nato bo šel zakon v postopek. V obravnavo ga bo vložila ga. Klakočar Zupančič. Z novim zakonom naslavljamo najrazličnejša področja: dvig minimalne urne postavke za študentsko delo, štipendijsko politiko, prehrano in zdravstveno zavarovanje, zato je pristojnih več ministrstev. Gre namreč za zakon, v katerem naslavljamo več področij. Vem, da bo na študente vplival pozitivno. Tudi oba pretekla ZUPŠ sta bila soglasno sprejeta, zato upam, da se bo tudi pri tem opozicija zedinila. Konec koncev urejamo pomembne zadeve za mlade.

Predlog zakona ste minuli mesec javno predstavili tudi na posvetu o položaju študentov v Sloveniji. Na kakšen odziv ste naleteli, ste bili zadovoljni z udeležbo?

Da, naša želja je bila, da javnosti predstavimo, kaj urejamo z zakonom. Ta posvet je bil velik dogodek za Študentsko organizacijo Slovenije, da se tudi mi predstavimo kot dober sogovornik in dokažemo, da znamo izpeljati velike dogodke. Zadnji takšen posvet smo organizirali pred štirimi leti. Ob ZUPŠ smo z okroglimi mizami naslovili tudi področji bivanjske problematike in duševnega zdravja mladih, prav tako smo predstavili rezultate naše ankete. Z odzivom smo bili zelo zadovoljni, saj se je posveta udeležilo veliko ljudi.

»Usklajevanje vloge predsednike ŠOS in študija je velikokrat zelo težko. Na fakulteti za upravo me ves čas zelo podpirajo in so name ponosni, saj gre za pomembno vlogo. Sem tudi prvi predsednik ŠOS, ki prihaja s te fakultete.«

Večina mladih Celjanov po srednji šoli študij nadaljuje v Ljubljani, Mariboru ali na Primorskem. Ali vidite priložnost, da bi tudi Celje postalo pravo univerzitetno središče?

To je zelo težko vprašanje in nanj težko odgovorim, saj menim, da bi o tem morali odločati drugi odločevalci ali pristojna ministrstva. V Celju zelo pogrešam študentski, mladinski utrip in menim, da to manjka tudi tistim študentom, ki študirajo v Celju. Lokalov, barov, klubov in podobnih središč, kjer bi se lahko srečevali mladi, z izjemno Mladinskega centra Celje, v knežjem mestu ni. Menim, da študentski utrip zelo manjka. Ne vem, kako bi bilo, če bi bilo Celje res univerzitetno središče. Lahko, da bi se s tem vse to obudilo.

Nik Jarh

Imajo celjski študenti kaj prednosti, ker vi prihajate od tukaj?

Ne, zagotovo ne. Skušam biti čim bolj povezovalen, da so res vse entitete in tudi klubi enako slišani. Tudi predsednik Kluba študentov občine Celje je del skupščine, a z njim pretežno komunicira predsednik entitete klubov in potem on prenese ta glas naprej. S klubom sodelujem bolj z vidika, kar sem Celjan in se poznamo. Delajo pa v klubu zelo dobro.

Drugi mandat imate do marca prihodnje leto. Kakšne so vaše želje za naprej, so morda prisotne tudi želje po udejstvovanju v državnem političnem okolju?

Trenutno se povezujem z drugimi, si odpiram vrata in želim biti v stiku s čim več odločevalci, ker je to dobro za ŠOS. V tem mandatu želim izpeljati še več zadev, prioriteta je sprejem ZUPŠ. Konec mojega mandata sovpada z državnozborskimi volitvami, politika me je od vedno zanimala. Nisem se še odločil, ali je vstop vanjo zame še prehiter ali ne. Prej moram magistrirati, do česar me ločita le še en izpit in zaključno delo, nato se bom odločil o nadaljnjem udejstvovanju.

Nameravate ostati v prestolnici ali vas vleče domov?

Vleče me domov oziroma bom rekel, da vedno rad pridem domov, predvsem ob koncih tedna. To, kje se bom ustalil, je močno odvisno od odločitev, ki jih bom moral sprejeti v naslednjem letu. Nič še ni dokončno odločeno.

Nik Jarh