Ena od najprepoznavnejših slovenskih gledaliških in filmskih igralk je praznovala častitljivo obletnico.

Križevniška, ena najstarejših in tudi najlepših ljubljanskih ulic, bo danes spet center številnih kulturnih dogodkov.

Čeprav so njegovi šansoni večinoma v primorskem narečju, jih posluša vsa Slovenija. Hudomušna besedila, ki pripovedujejo tako o radostih kot tegobah življenja preprostega človeka, navdušujejo staro in mlado. V podobni maniri so tudi njegove gledališče predstave, zato ga skoraj ni med nami, ki ne bi poznal Iztoka Mlakarja.

Žnidaršič je v svoj objektiv ujel skoraj vse najpomembnejše dogodke za Slovenijo prelomnega časa med letoma 1988-1991

· Kultura

Dobrčan Gorazd Špegel je poklicni animator, zabavljač, televizijec in podjetnik. Predvsem pa je velik človek s še večjim srcem. V vsej svoji veličini zažari, ko si nadene klovnski kostum, zdravniško haljo in pritrdi rdeč nos. Takrat postane Dodo in skupaj z ostalimi klovni iz društva Rdeči noski razveseljuje male in velike bolnike. Srce mu še posebej veselo zaigra, ko se prelevi v Srečka, s katerim družno obiskujeta domove za stare. Ko pa Gorazd sleče vse svoje vloge, je predvsem mož in oče, ki svoja otroka vzgaja z veliko mero ljubezni in hvaležnosti.  

· Kultura

Plesalka Svetlana Cigoj je v sedmem mesecu nosečnosti, a polno zaposlena. Po tekmovalnem plesnem parketu se seveda ne suka sama, pač pa njeni mladi učenci, med katerimi je tudi sin Konstantin.

· Kultura

Geza Kišfalvi je imel v Rogašovcih slovito diskoteko Lokomotiva. Bila je ena najbolj razvpitih v trikotniku držav, na katere mejimo. Lokomotiva, ki je bila opremljena v stilu železniških vagonov, je ne le omogočala zabavo ljudem v današnjem krajinskem parku, ampak je kulturno gledano učila ljudi, da se lahko zabavajo tudi drugače kot na veselicah