Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Projekt Lahko branje za bistri um je namenjen starejšim od 65 let ter ohranjanju in izboljševanju njihovih kognitivnih sposobnosti. Povezal je Zavod Aktivna starost, Zavod RISA, Knjižnico Velenje in DEOS Center starejših Zimzelen Topolšica. V dveh skupinah, v Velenju in Topolšici, so izvajali kognitivne delavnice in delavnice lahkega branja.

Ideja se je rodila v velenjski knjižnici

Pobuda za projekt je prišla iz Knjižnice Velenje. Kot je povedala Brina Zabukovnik Jerič, jih je bralka vprašala, ali imajo dejavnosti za ljudi, ki se že srečujejo z demenco. Po vzoru mariborskega projekta Umovadba so začeli razvijati idejo, poiskali partnerje in projekt tudi uresničili.

Udeleženci so bili na začetku nekoliko zadržani, sčasoma pa so se zelo povezali. »Spletla so se prijateljstva, tudi ta socialni vidik je tukaj zelo pomemben,« je poudarila Brina Zabukovnik Jerič.

Prežihove Solzice v lahkem branju

Pomemben rezultat projekta je tudi nova izdaja Prežihovih Solzic, prirejena v lahko branje. Alenka Hanuš Pečovnik iz Zavoda RISA je pojasnila, da je prilagajanje literarnega dela zahteven in dolgotrajen proces.

Lahki jezik zahteva jasnost in konkretnost ter se izogiba dvoumnostim in zapletenim prenesenim pomenom. Poseben izziv je zato besedilo narediti razumljivo in hkrati ohraniti njegovo literarno vrednost ter čustveno moč.

Pomembno vlogo imajo bralci svetovalci, ki preverjajo, ali je besedilo dejansko razumljivo. Šele nato sledijo ilustracije in oblikovanje knjige po smernicah lahkega branja.

Alenka Hanuš Pečovnik opozarja, da v Sloveniji potrebujemo predvsem več prilagojene literature za odrasle. »Ne more biti nekdo, ki nima razvite bralne pismenosti in je odrasel, vse življenje obsojen na to, da bere slikanice.« Tudi starejši si želijo ljubezenskih zgodb, kriminalk in drugih vsebin, namenjenih njihovi starosti.

Od začetne zadržanosti do novih prijateljstev

Julija Huselja iz Zavoda Aktivna starost je ob zaključku poudarila, da je projekt najprej ustvaril dobro partnerstvo, obenem pa pokazal, da lahko že s prilagoditvami omogočimo branje precej širšemu krogu ljudi.

Priprava in izvedba 60 delavnic sta zahtevali veliko organizacije in sprotnega prilagajanja. Začetna zadržanost udeležencev in strah pred zahtevnostjo vaj sta sčasoma izginila, na delavnice pa so se vračali z veseljem.

Projekti, ki v center prinašajo živost

Direktorica Centra starejših Zimzelen Topolšica Andreja Štefan Bukovič poudarja, da stanovalci takšne projekte radi sprejemajo, pomembno vlogo pri njihovem vključevanju pa imajo tudi zaposleni.

»Takšni projekti dvigujejo energijo v Zimzelenu, dvigujejo to živost,« je povedala. Ena od nalog zaposlenih je namreč tudi spodbujanje stanovalcev, da ostajajo dejavni in se vključujejo v različne dejavnosti.

Čeprav se projekt uradno zaključuje konec avgusta, njegova zgodba s tem še ni končana. Nastal je tudi priročnik z vajami in metodami za ohranjanje kognitivnih sposobnosti, partnerji pa že razmišljajo o novih možnostih sodelovanja.